Evropi, v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, v strnjenih naseljih z ekvivalentno populacijo 10.000 prebivalcev je zbrana komunalna odpadna voda pred izpustom v naravne vode predmet obveznega sekundarnega čiščenja (Direktiva 91/271/EGS o komunalni čiščenju odpadnih voda).

Kot rezultat tega pomemben del mestnih odpadnih voda po različnih postopkih obdelave (fizične, kemične, biološke obdelave, končno usedanje) doseže naravne vode. Skladno z direktivami EU, načelom “ne povzročajte pomembne škode” ter Akcijskim načrtom Ničelna onesnaženost je za EU prioriteta ravnanje z mestnimi odpadnimi vodami na način, ki ne bi bistveno spremenil kakovosti sprejemnega vodnega telesa. Da bi dosegli cilje Zelenega dogovora EU (COM/2019/640), naprimer preprečevanje onesnaženja, ohranjanje in zaščita biotske raznovrstnosti ter zastavljene cilje za podnebno nevtralnost (npr. sveženj ukrepov “Pripravljeni na 55%”), je bil 26. septembra 2023 sprejet predlog za spremembo Direktive 91/271/EGS o komunalnem čiščenju odpadnih voda, v katerem je navedeno, da trenutno zdravila in kozmetični ostanki predstavljajo glavne vire mikro onesnazeval v komunalnih odpadnih vodah, ki zahtevajo dodatno obdelavo (četrta stopnja). Če pride do spremembe direktive, bo potrebna rekonstrukcija čistilnih naprav, saj je trenutno zelo malo sodobnih čistilnih naprav, ki uporabljajo četrto stopnjo.

Kakovost očiščenih odpadnih voda, ki se izpuščajo v sprejemna vodna telesa, je pomembno tudi z vidika varstva zdravja in okolja, kot določa Okvirna direktiva o vodah (ODV), ki jo je sprejela Evropska komisija.

To velja tudi za majhne potoke in vodotoke znotraj UNESCO biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava, ki ga podpira pet držav, kjer lahko potencialni ostanki zdravil vplivajo na kakovost teh vodnih teles ter na habitate in ekosisteme območja. Na obeh straneh slovensko-madžarske meje je veliko manjših vodotokov, ki sprejemajo prečiščeno odpadno vodo, vendar je stopnja redčenja zaradi majhnega pretoka vode nizka. Podatkov o vsebnosti mikropolutantov v teh vodotokih (tako po kvalitativnih kot kvantitativnih kazalnikih) je malo, vsi pa neposredno ali posredno napajajo reko Muro, ki je hkrati pomembna ekoturistična destinacija in baza pitne vode.

Na podlagi literaturnih podatkov in predhodnih raziskav lahko količino farmacevtskih ostankov v reki Muri (Strahlerjevo število > 3, Strahler, 1957) štejemo za tipično v primerjavi z evropskimi rekami, stopnja onesnaženosti skozi čas ne kaže bistvenih nihanj. Vendar tega ne moremo trditi za tokove prvega in drugega reda z manjšim Strahlerjevim številom.

Cilj tega projekta je analiza kakovosti in količine ostankov zdravil v površinskih vodah in očiščenih komunalnih odpadnih vodah, preučevanje njihove prostorske in časovne distribucije ter raziskovanje možnosti odstranjevanja iz očiščenih odpadnih vod. Ciljno območje je srednji odsek reke Mure, blizu slovensko-madžarske meje, zajema manjše vodotoke, ki prejemajo očiščene komunalne odpadne vode ter pet čistilnih naprav. Podatki, pridobljeni z mesečnim vzorčenjem, omogočajo oceno obremenjenosti habitatov z ostanki farmacevtskih izdelkov, laboratorijski poskusi čiščenja komunalnih odpadnih vod pa predstavljajo oprijemljiv, praktičen primer zmanjševanja onesnaženja.

Kot glavni rezultat projekta smo določili strategijo (RCO83, RCR79), ki strokovnjakom omogoča, da upoštevajo ključne vidike integracije četrte stopnje čiščenja med tehnološko rekonstrukcijo čistilnih naprav za odstranjevanje ostankov zdravil. Poleg tega vključuje predlog tehnologije čiščenja komunalnih odpadnih vod, metodologijo ocenjevanja okoljskega stanja in oceno okoljskih tveganj izpuščenih snovi.

Rezultati projekta v slovensko-madžarskem sodelovanju bodo koristili strokovnjakom, ki si prizadevajo za zmanjšanje onesnaževanja v regiji, saj bodo prihranili stroške z ocenjevanjem onesnaženja v sprejemnih vodnih telesih na podlagi tveganja in preverjanjem učinkovitosti odstranjevanja farmacevtskih onesnazeval s pomočjo membranske tehnologije v kombinaciji z adsorpcijo, specifično za to regijo.

Končni cilj tega projekta je dolgoročni prispevek k odpravi ostankov zdravil iz majhnih vodotokov, s čimer se dosežejo cilji prioritete 1 (PO2) in cilji Strategije EU za reko Donavo (PA4, 6, 10). S tem se prispeva k okolju brez strupenih snovi, varuje biotsko raznovrstnost in območja Natura 2000, zagotavlja boljše stanje manjših vodotokov ter omogoča večnamensko ponovno uporabo vode, varuje človeško zdravje in podzemne ter pitne vode pred nadaljnjim onesnaženjem ostankov zdravil.

Datum zaključka projekta:

31.5.2027