Odobreni projekti

22

Odobreni projekti

Prednostna naloga  1

Naziv projekta: Zmanjšanje tveganj z izboljšanjem interoperabilnosti med Slovenijo in Madžarsko za izboljšanje pripravljenosti na nesreče – II.

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 498.527,68

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 30.6.2026.

Projektni partnerji: Vas Vármegyei Tűzoltó Szövetség, Budapesti Tűzoltó Szövetség, Zala Megyei Tűzoltó Szövetség, GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE, Univerza v Mariboru, Javni zavod Gasilska brigada Maribor, NEMZETSTRATÉGIAI KUTATÓINTÉZET 

Cilj projekta Zmanjšanje tveganj z izboljšanjem interoperabilnosti med Slovenijo in Madžarsko za izboljšanje pripravljenosti na nesreče RISKHUB II. je okrepiti pripravljenost na nesreče in odzivanje na tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, v naseljih ob madžarsko-slovenski meji z izboljšanjem sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi in zagotavljanjem trajnostnega, usklajenega programa pripravljenosti. 

Čezmejno sodelovanje je bistvenega pomena za doseganje ciljev projekta, saj nesreče in učinki podnebnih sprememb ne poznajo državnih meja. Za soočanje in upravljanje takšnih izzivov morajo obmejne občine in prostovoljna gasilska društva učinkovito sodelovati in skupaj nastopiti. Projekt RISKHUB II. omogoča izmenjavo najboljših praks, izmenjavo izkušenj in znanja ter razvoj in izvajanje skupnih strategij za učinkovitejše obvladovanje tveganj. Sodelovanje služi varnosti ljudi, ki živijo na obeh straneh meje, in pomaga trajnostnemu razvoju obmejnih območij.

Strateško načrtovanje zagotavlja, da projekt doseže dolgoročne cilje, ki omogočajo trajnostni razvoj obmejnih naselij in učinkovitejšo pripravo na izredne razmere. Študija o povečanju sodelovanja in učinkovitosti madžarskih in slovenskih neprofitnih reševalnih organizacij bo pomagala pri razvoju strokovnih temeljev projekta in k razvoju konkretnih predlogov za povečanje sodelovanja in učinkovitosti med prostovoljnimi gasilskimi društvi. Študija omogoča komunikacijo med prostovoljnimi gasilskimi društvi in drugimi udeleženci, usklajevanje različnih programov in praks pripravljenosti ter učinkovitejše in uspešnejše sodelovanje.

Vključitev akademskega sektorja je zelo pomembna, saj raziskovalci in strokovnjaki prinašajo dodano vrednost oblikovanju in izvajanju projekta. Akademiki bodo svoje najnovejše znanstvene ugotovitve in tehnologije prenesli na prostovoljska gasilska društva, ki jim bodo pomagale učinkoviteje obvladovati nesreče in se prilagoditi podnebnim spremembam.

Za doseganje razvoja je bistvenega pomena krepitev zmogljivosti. V okviru tega se razvija e-učenje in mobilna aplikacija, nadalje pa se nabavi specialna oprema. Razvoj e-učenja udeležencem projekta omogoča razvoj programov trajnostne, usklajene pripravljenosti in njihovo učinkovito izvajanje ter s tem spodbuja učinkovitejše in močnejše odzivanje v izrednih razmerah na obmejnih območjih. Mobilna aplikacija za upravljanje dogodkov prispeva k uspehu projekta z učinkovitejšo in hitrejšo komunikacijo, obvladovanjem izrednih razmer in učinkovitejšim sodelovanjem. Uporaba aplikacije udeležencem projekta omogoča učinkovitejšo uporabo virov, kar prispeva k izboljšanju pripravljenosti na izredne razmere in obvladovanju tveganja podnebnih sprememb na obmejnih območjih. Specialne prikolice, ki so opremljene z opremo za gašenje požara in reševanje ter za zaščito pred poplavami, pomembno prispevajo k uspehu projekta, saj zagotavljajo prilagodljive in mobilne rešitve za obvladovanje izrednih razmer, ker je vozilo lahko premakljivo in hitro dostopno na obmejnih območjih. To omogoča učinkovitejše in hitrejše odzivanje na nesreče, kar je ključno za obvladovanje izrednih razmer in zmanjšanje tveganj.

Da bi povečali kakovost priprav in učinkovitost intervencij, bo uveden usklajen program priprave, usposabljanje trenerjev z rednimi treningi in skupnimi vajami. Na operativni ravni projekta bo to sodelovanje privedlo do razvoja učinkovitejših in bolj usklajenih sil za gašenje požara in reševanje ter izboljšanja sodelovanja, kar bo privedlo do učinkovitejšega in močnejšega odziva v izrednih razmerah.

Razvoj in obveščanje skupnosti omogočata sporočanje rezultatov in napredek projekta lokalnim skupnostim ter olajšajo stike med prostovoljnimi gasilskimi društvi in drugimi udeleženci in občinami. Poleg tega omogoča tudi pridobivanje in vključevanje prostovoljcev v projekt, kar prispeva k učinkovitosti in uspehu projekta.

Vir: prijavnica (SIHU00008)

Prednostna naloga 2

Naziv projekta: Nepopisane zgodbe – Romanje ob madžarsko-slovenski meji 

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 198.169,00

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 30.6.2026.

Projektni partnerji: Muraba Európai Területi Társulás, Vas Vármegyei Önkormányzati Hivatal, Občina Lendava

Namen projekta je krepitev vloge romarskega turizma v obmejnem prostoru, raziskovanje in povezovanje romarskih krajev ter izoblikovanje nove romarske poti. Naš cilj je uresničiti razvoj verskega turizma, turistične panoge, ki je v porastu, a v regiji glede na razmere še ni dovolj poudarjeno prisotna.

Naš novi turistični produkt nameravamo povezati z romarskimi potmi z obdelavo tragičnih življenjskih zgodb dveh regionalno pomembnih zgodovinskih osebnosti, patra blaženega Jánosa Brennerja, nekdanjega duhovnika škofije Szombathely, kaplana Rábakethelyja (Szentgotthárd/Monošter), in Dániela Halásza, kaplana Ljutomera, Dolnje Lendave in Velike Polane. Njihovo delovanje v obmejnem prostoru, njihove zgledne življenjske poti in njihove vzporednice so primerni za prikazovanje in obdelavo lokalnih dogodkov dane zgodovinske dobe in s tem pripomorejo k ohranjanju intelektualne in zgodovinske dediščine v obmejnem prostoru. Razvijamo rešitve za boljše vključevanje kulturne in intelektualne dediščine v kakovostne turistične atrakcije. Življenja mučencev bodo obdelana v okviru raziskave, na podlagi tega bo vzpostavljen mejni digitalni popis lokacij, zgodovinskih spomenikov in regionalnih romarskih poti. Rezultati raziskave in ocene stanja bodo predstavljeni lokalnim skupnostim v okviru potujoče razstave, s čimer se bo povečalo medsebojno poznavanje obeh oseb (in njunih zgodovinskih obdobij) v obmejnem prostoru.

Projekt posebno pozornost namenja vključevanju mlajše starostne skupine in krepitvi njihove povezave z novejšo zgodovino obmejnega prostora skozi primer dveh regionalno pomembnih oseb, mučencev, katerih življenjski zgodbi in primeri so še posebej primerni za raziskovanje teh stičišč, s pripovedovanjem dejanskih zgodb. Tabor, niz ustvarjalnih dejavnosti in tekmovanje v risanju bodo izvedeni v ločenem delovnem sklopu za različne mlajše starostne skupine. Komunikacija je pomemben element projekta, njegove najpomembnejše ciljne skupine pa so romarji, organizatorji romarskega turizma, cerkve, regionalni ponudniki turističnih storitev in lokalno prebivalstvo. Komunikacijske aktivnosti se pojavljajo povezane z vsemi elementi projekta, predvsem z organizacijo konference, intenzivno uporabo družbenih medijev, promocijskimi artikli, vključevanjem tiska itd.

Vir: prijavnica (SIHU00012)

Naziv projekta: Razvoj inovativnega modela kolesarske destinacije v slovensko-madžarski obmejni regiji

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 459.251,00

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 31.12.2026

Projektni partnerji: Zala Vármegye Önkormányzata, Nyugat-Pannon Terület- és Gazdaságfejlesztési Szolgáltató Közhasznú Nonprofit Kft., Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj

V prejšnjem programskem obdobju je projekt IronCurtainCycling slovensko-madžarsko obmejno območje postavil na zemljevid kolesarskih poti EuroVelo. Projektni partnerji so to storili na podlagi razpoložljivih dobrih praks pri razvoju poti – označena je bila pot EV13 Iron Curtain Trail, zgrajeni so bili manjkajoči infrastrukturni elementi, razvite so bile atrakcije, ki valorizirajo kulturno dediščino obdobja železne zavese, ob poti pa so bili identificirani in usposobljeni ponudniki storitev za kolesarjem prijazne storitve. Projekt Inovativni model kolesarske destinacije (ICDM) temelji na projektu ICC in njegovih izkušnjah ter želi ustvariti nov in inovativen model upravljanja destinacije, ki do sedaj v Sloveniji in na Madžarskem ni bil vzpostavljen ne na nacionalni in ne na regionalni ravni. Skupni participativni model bo temeljil na sodelovanju med lokalnimi ponudniki storitev, obstoječimi lokalnimi turističnimi koordinatorji in drugimi ključnimi akterji, ki upravljajo atrakcije in zagotavljajo storitve. Omogočil bo trajnostno upravljanje čezmejne kolesarske destinacije, kar bo omogočilo ključne skupne dejavnosti po zaključku projekta.

Vzporedno s projektom ICC je potekal projekt Amazing AoE (Program Podonavje), ki promovira naravne in kulturne vrednote Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava (prvi Unescov Biosferni rezervat v petih državah na svetu). Projekt je uvedel inovativne rešitve na področju turističnega trženja in upravljanja destinacije. Obe poti (Amazing AoE in ICC) povezujeta obmejno regijo z daljinskimi potmi in vseevropskim omrežjem, Iron Curtain Trail v smeri sever-jug, Amazing AoE pa v smeri vzhod-zahod. Cilj projekta ICDM je prenesti in prilagoditi te nove, že preizkušene participativne metodologije tudi na širše slovensko-madžarsko obmejno območje. Metodologija, uporabljena in preizkušena v projektu Amazing AoE, bo prenesena in prilagojena pri razvoju novega čezmejnega turističnega produkta, ki bo upošteval posebnosti, naravne in kulturne vrednote obmejnega območja s posebnim poudarkom na “duhovnosti”.

Kot odgovor na skupne izzive, opredeljene v programu Interreg SI-HU 2021-27, da bi izkoristili sinergije med temi obstoječimi pobudami za razvoj novih čezmejnih turističnih ponudb, povezali in uskladili obstoječe ter v čezmejni kolesarski turizem vključili nova, manj obiskana podeželska območja in njihove deležnike, ob hkratnem povezovanju povpraševanja, ki obstaja na priljubljenih magnetnih območjih, je cilj projekta Inovativni model kolesarske destinacije ustvariti skupni, trajnostni okvirni model za kolesarski turizem na čezmejnem območju in razviti nov, tematski kolesarski produkt, ki valorizira skupno kulturno in naravno dediščino ter upošteva potrebe ciljnih skupin s posebnimi potrebami. Model bo vključeval pomembne vidike učinkovitega skupnega upravljanja destinacije, kot so skupna blagovna znamka (znamčenje), upravljanje kakovosti, krepitev zmogljivosti, vzdrževanje poti, skupna promocija itd. z uporabo pridobljenih izkušenj in do sedaj razvitimi rešitvami.

Izziv dostopnosti turističnih destinacij (vključno s kolesarskimi potmi) za ciljne skupine s posebnimi potrebami se na slovensko-madžarskem čezmejnem območju še ni reseval na usklanje način. Razlogi za to so pomanjkanje ozaveščenosti in tudi pomanjkanje razpoložljivih delujočih metodologij certificiranja. Cilj projekta ICDM je uvesti evropski certifikacijski standard za dostopnost v skupno destinacijo. 

Poleg tega obstaja veliko kulturnega kapitala (stavbna in nesnovna dediščina županij Vas in Zala ter Podravja in Pomurja, arheološka najdišča, slovenska folklora, madžarski pesniki, itd.) in krajinskih vrednot, ki jih obstoječa turistična ponudba še ne izkorišča, zlasti na manj obiskanih območjih. Cilj projekta ICDM je ustvariti nov tematski kolesarski produkt, ki izkorišča ravno te vrednote. Ena od tem, s katerimi je območje izjemno bogato, in ki bi lahko bila ključna tema ter podlaga za razvoj vsebin in blagovne znamke, je duhovnost – vključno z vso kulturno dediščino, povezano z različnimi religijami, arheološkimi vrednotami, tradicijami, legendami, kulturnimi pokrajinami in umetniškimi vrednotami, ki predstavljajo zgodovinsko sožitje narave in človeka.

Glavni rezultati projekta bodo sledeči:

– oblikovanje skupnega, trajnostnega modela za kolesarski turizem in promocijska strategija : skupni, trajnostni model in srategija, ki lahko koristi različnim deležnikom – ključnim lokalnim in regionalnim akterjem, organizatorjem potovanj, turističnim informacijskim centrom, lokalnim skupnostim;

– usposabljanje in mentorstvo ponudnikom turističnih storitev o pripovedovanju zgodb o lokalnih doživetjih, o tem, kako jih vključiti v storitve, ter o njihovih tržnih/digitalnih spretnostih;

– oblikovanje novega tematskega kolesarskega produkta v kombinaciji z obstoječimi elementi ponudbe: glavni upravičenci so lokalna skupnost in turisti.

– kolesarjem prijazen, zelen in dostopen skupni standard kakovosti za lokalne in regionalne akterje

Prednostna naloga 3

Naziv projekta: Sposobnosti in veščine v središču karierne izbire

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 325.906,10

Trajanje projekta: 1.10.2023 – 30.9.2025

Projektni partnerji: Pomurska gospodarska zbornica, Zala Vármegyei Kereskedelmi és Iparkamara, Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Vas Vármegyei Kereskedelmi és Iparkamara, Razvojni center Murska Sobota

Projekt Right Skills 4U lahko štejemo za nadaljevanje projektov Right Profession I. in II. ter Dual Transfer, vendar se osredotoča na drugačne izzive kot prejšnji projekti. Uspešnost izbire tematike strokovnega usposabljanja, odličnega sodelovanja med projektnimi partnerji ter opravljenih aktivnosti in dosežkov dokazuje tudi dejstvo, da je projekt Dual Transfer leta 2022 na natečaju Project Slam, povezanim z Evropskim letom mladih, prejel posebno nagrado Evropske komisije.

Tako kot se spreminjajo svet, družba in s tem tudi mladi, se morajo sistemi poklicnega usposabljanja na Madžarskem in v Sloveniji prav tako prilagoditi dijakom. V poklicnem usposabljanju imajo zbornice in druge institucije pomembno usklajevalno vlogo, zato je trenutno njihov največji izziv »doseči«, nagovoriti mlade in poskrbeti, da tega, kar jim namenjamo, ne samo slišijo, temveč mu tudi prisluhnejo. Evropska komisija je leto 2023 razglasila za Evropsko leto spretnosti, s čimer je v celoti podprla tematiko našega projekta. Naš cilj je, da mlade, ob upoštevanju nenehno spreminjajočih se potreb trga dela, napotimo v pravo smer ter njihovo pozornost usmerimo na lastne sposobnosti in spretnosti, ki morajo imeti pri izbiri poklica odločilno vlogo. Dolgoročni cilj je zmanjšati brezposelnost ter s krepitvijo in izkoriščanjem ustreznih kompetenc povečati konkurenčnost slovenskih in madžarskih MSP ter prispevati k trajnostni rasti.

Evropska komisija je razvoj spretnosti postavila v središče politične agende EU,  katere cilj je podpreti razvoj obstoječih in usvojitev novih spretnosti ter državne in zasebne naložbe v spretnosti in veščine ljudi. Med našimi načrti je ogled in preizkušanje Talentcentra v Gradcu in analiza upravičenosti ustanovitve podobnega centra na slovensko-madžarskem obmejnem območju. Upravičenost te ustanove za karierno orientacijo bo pokazala temeljna strategija, pripravljena v okviru projekta. Predpostavljen pozitiven rezultat strategije bomo priporočili odločevalcem in podprli ustanovitev skupnega slovensko-madžarskega, strokovno utemeljenega centra za karierno orientacijo. Pomembno je, da spretnosti ustrezajo potrebam trga dela, zato pri tem sodelujemo tudi s podjetji. Popoln izkoristek potenciala delovne sile zahteva večje, učinkovitejše in bolj vključujoče naložbe v razvoj usposabljanja in poklicnega usposabljanja.

Z dejavnostmi, načrtovanimi v projektu Right Skills 4U, želimo sodelujoče organizacije usmeriti k vzpostavitvi in krepitvi učinkovite komunikacije z mladimi ter mlade podpreti pri izbiri poklica, ki ustreza njihovim spretnostim in veščinam. V sodelovanju s strokovnjaki bomo pripravili akcijski načrt za predstavitev oblik komuniciranja, s katerimi lahko nagovorimo mlado generacijo. Poleg učinkovitega posredovanja ustreznih informacij je naša posebna naloga, da pozornost mladih z različnimi projektnimi dejavnostmi usmerimo v izbiro poklica, ki ustreza njihovim spretnostim in veščinam, saj je to osnova za njihov karierni napredek in uravnoteženo prihodnost.   

Dejavnosti želimo izvajati na nov in inovativen način, z uporabo virov, ki jih ponujajo digitalne možnosti ter z novim pristopom k načinom doseganja mladih oziroma komunikacije z njimi.  Posebno pozornost želimo nameniti spretnostim, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod, saj podjetja potrebujejo takšne zaposlene.

S projektom bomo dodatno okrepili strokovno sodelovanje institucij projektnih partnerjev, skupno razmišljanje in obvladovanje težav, ki se pojavljajo na slovensko-madžarskem obmejnem območju ter opredelili možne rešitve.

Vir: prijavnica (SIHU00006)

Naziv projekta: Vzpostavitev podpornega okolja za vpeljavo načel in ukrepov krožnega gospodarstva v proizvodne procese lokalnih proizvajalcev hrane v Pomurju in Železni županiji

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 278.374,00

Trajanje projekta: 1.12.2023 – 30.11.2025

Projektni partnerji: Vas Vármegyei Önkormányzati Hivatal, Razvojni center Murska Sobota, Pannon Novum Nyugat-dunántúli Regionális Innovációs Nonprofit Kft, Center za razvoj trajnostne družbe z.o.o.

Nadpovprečna stopnja in intenzivnost sektorja pridelave in predelave hrane v Pomurju in Železni županiji predstavljata izziv in priložnost, da z inovativnimi pristopi v obeh regijah identificiramo potenciale in izvedemo pilotne ter demo ukrepe za vpeljavo krožnih modelov produkcije v sektorju prehrane. S tem bomo prispevali k boljši izkoriščenosti primarnih surovin v obeh regijah. Z aktivnostmi ozaveščanja, informiranja, svetovanja, krepitve kompetenc in prenosa dobrih praks pa doprinesli k povečanemu uveljavljanju načel krožnega gospodarstva ter tudi spodbudili trajnostne navade potrošnikov. Ključni manko v obeh regijah so nizke kompetence in slaba poučenost deležnikov o načelih krožnega gospodarstva – tako proizvajalcev hrane kot tudi podpornega okolja. To stanje je posledica odsotnosti ustreznega podpornega okolja z znanjem in veščinami v obeh regijah, ki bi spodbujali prehod v krožno gospodarstvo.

Splošni cilj projekta In2Local je vzpostavitev tovrstnega podpornega okolja, ki bo omogočilo vpeljavo trajnostnih modelov proizvodnje in predelave hrane v Pomurju in Železni županiji, utemeljenih na načelih krožnega gospodarstva. Podporno okolje bodo predstavljale 4 partnerske organizacije, ki so se povezale v projektu In2Local in že imajo izkušnje s področja krožne ekonomije ter stalen stik z relevantnimi deležniki. Projektni partnerji bodo mapirali dobre prakse, deležnike, kompetence in materialne tokove v Pomurju in Železni županiji. Temu bo sledila priprava akcijskega načrta za vzpostavitev podpornega okolja z opredeljenimi cilji, aktivnostmi in časovnico. Podporno okolje bo tekom projekta izvajalo individualno zasnovane treninge v sklopu mobilnega živega laboratorija (living-lab) za proizvajalce in predelovalce hrane v obeh regijah, s čimer bo krepilo tako znanja in veščine uporabnikov kot tudi lastne zmogljivosti. Z namenom krepitve kompetenc samega podpornega okolja in prenosa dobrih praks za podporno okolje se bodo skozi sodelovalen pristop izvedla izobraževanja ter študijski turi, ki bodo imela tudi učinek krepitve vezi in zaupanja med partnerskimi organizacijami.

Poleg mobilnega živega laboratorija (obiskov na terenu za prenos znanja) in treningov bodo partnerji prepoznane izzive naslovili s konkretnim prikazom vpeljave trajnostnega modela v Pomurju in Železni županiji.  Pilotna rešitev bo predstavljala model zbiranja in izmenjave podatkov o stranskih produktih v proizvodnji, presežkih zaloge in produktih pred iztekom uporabe ter povezala viške surovin in polizdelkov s predelovalci, ki bodo te snovi porabili v svojih proizvodnih in predelovalnih procesih, s tem pa zagotovili višji izkoristek virov in snovno zaključene tokove.

Podporno okolje, ki ga bodo predstavljale vse 4 partnerske organizacije projekta in ki bo krepilo ozaveščenost in izobraževalo deležnike na področju krožnega gospodarstva, v čezmejni regiji še ne obstaja in bo z opisanim pristopom v celoti novost.

Vir: prijavnica (SIHU00007)

Naziv projekta: Priprava in izvedba pilotnih ukrepov za postopno odpravljanja vzrokov slabega zdravstvenega stanja mladih na čezmejnem območju.

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 299.940.30

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 31.12.2025

Projektni partnerji: Projektna razvojna agencija in komunikacija d.o.o., Zalaegerszegi Televízió és Rádió Kft., Zdravstveni dom Gornja Radgona, Lenti Város Önkormányzata, Alma Mater Europaea – Evropski Center, Maribor, Magyar Agrár- és Élettudományi Egyetem

Z naglim razvojem tehnologije v zadnjega pol stoletja so se bistveno spremenili mnogi vedenjski vzorci. Najprej televizija in radio ter pozneje še računalnik, videoigre, tablice in mobilni telefoni, ki so postali cenovno dostopni vsakomur, so povzročili revolucionarne zasuke v načinih preživljanja prostega časa. Zdaj se prosti čas ni več preživljal aktivno, v naravi ali v igri oziroma druženju z vrstniki, ampak v osami ure in ure sede gledajoč televizijski program, poslušajoč glasbo ali igrajoč igre. Industrializacija in urbanizacija sta k temu prispevala še svoj del: delež kmečkega prebivalstva se je po drugi svetovni vojni hitro manjšal, prav tako pa tudi število otrok v družini. Pridelovanje hrane je bilo nekoč dolg in naporen proces, v katerem je sodelovala praktično cela družina. Z industrijskim načinom pridelave in predelave hrane ter razvojem transportnih in prodajnih mrež pa je hrana postala zlahka dostopna in poceni. Zaradi večjega zaslužka so proizvajalci in prodajalci hrane ter pijač hitro začeli proizvajati oziroma prodajati močno sladkane in drugače visoko kalorične prehranske artikle, ker so uvideli, da se jim ljudje težko upremo, saj je naravna značilnost naših teles, da si želi zagotoviti preživetje, za kar pa potrebuje kalorično hrano. Če k temu dodamo še razvoj kemične industrije, ki je bistveno pripomogla k razvoju konzervansov, ojačevalcev okusa ter že predpripravljene hrane, potem smo v bistvu že našteli večino razlogov, zakaj je stanje med mladimi danes takšno, kot je: ko imamo v večini držav EU zelo visok delež otrok v najstniških letih, ki niso sposobni preteči 600 metrov in imajo 10 ali celo več kilogramov nad priporočljivo telesno maso.

Ocena, da so prehranjevalne in gibalne navade mladih (in ne samo njih) katastrofalne, tako žal sploh ni pretirana. Nacionalne institucije, pristojne za tovrstno problematiko, so prišle do istih spoznanj ter tudi sprejele mnoge sistemske ukrepe, da bi vsaj zajezile, če ne že obrnile te negativne trende. Sistemi za soočanje s problemom debelosti ter slabih prehranjevalnih in gibalnih navad mladih in ostalih ciljnih skupin so torej že vpeljani, vendar marsikje ne dajejo pravih rezultatov, oziroma so nezadostni ter jih je potrebno nenehno krepiti in dopolnjevati. Slovenija in Madžarska pri tem nista nobeni izjemi, oziroma sta glede na zadnje statistične podatke po teh parametrih bolj na negativnem delu lestvice EU držav. Skupno in usklajeno naslavljanje teh vprašanj s strani slovenskih in madžarskih institucij povezanih v tem projektu lahko odigra pomembno vlogo oziroma lahko potencialno dosega večje učinke, kot bi jih brez sodelovanja. Osnova sodelovanja bo podpisan sporazum med partnerji, ki bo nato predstavljal odskočno desko za oblikovanje skupine strokovnjakov iz organizacij partnerjev, katerih prva naloga bo priprava skupne strategija z akcijskim načrtom za postopno odpravljanje vzrokov slabega fizičnega stanja mladih. Načrt se bo pilotno testiral na območjih, kjer bodo izvedeni nekateri ukrepi za izboljšanje fizičnega stanja osnovnošolcev: uvajanje bolj zdrave malice v šolah, izvedba Dnevov zdravja, samotestiranja, udeležba na športnih aktivnostih … Rezultati ukrepov bodo analizirani in na podlagi analize bo pripravljen poseben priročnik, ki bo v krajši in bolj uporabni obliki povzel iz strategije in akcijskega načrta vse, kar je pozitivnega. Njegova uporaba bo ponujena zlasti centrom za promocijo zdravja, šolam, občinam in ostalim deležnikom. V ekspertno skupino bodo vključeni tudi predstavniki dveh visokošolskih organizacij, ki bodo tisti del strategije, ki se nanaša na študente, prenesli v svoje izobraževalne programe z uvedbo skupno načrtovanega novega izbirnega predmeta. V njegovo izvajanje se bodo aktivno vključevali strokovnjaki iz obeh institucij. Nov visokošolski predmet pomeni dodano vrednost projekta, kakor tudi sodelovanje dveh medijskih hiš, ki bosta podobno kot fakulteti medinstitucionalno sodelovali, saj bosta pripravili serijo lastnih in skupnih oddaj o tej problematiki. Oddaje bosta predvajali preko lastnih kanalov, ponujene pa bodo tudi ostalim TV postajam na programskem območju. Velikokrat se namreč pri naslavljanju tovrstne problematike zanemarja pomen in vloga medijev za učinkovito doseganje ciljnih skupin.

Med pomembnimi deležniki so tudi lokalni, regijski ter nacionalni odločevalci, katerim bo na posebnih predstavitvah predstavljen omenjeni priročnik. Pri tem bo kot dodatna možnost izpostavljena ponudba mentorstva pri implementaciji tega priročnika s strani strokovnjakov iz ekspertne skupine. Širše odmevni bosta tudi še 2 konferenci, na katerih bodo razni strokovnjaki predstavili strategijo ter odprli prostor za ostale deležnike, da jo preverijo oziroma dopolnijo.

Osnovni cilj projekta torej je, da se obstoječi sistemi preventive zdravstvenega stanja mladih na programskem območju dopolnijo in tako postanejo še učinkovitejši.

Vir: prijavnica (SIHU0009)

Naziv projekta: Čezmejna prizadevanja za preprečevanje in odpravo energetske revščine 

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 333.288,00

Trajanje projekta: 1.12.2023 – 30.11.2025

Projektni partnerji: Lokalna energetska agencija za Pomurje, E-zavod, Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in celovite razvojne rešitve, IMRO-DDKK Nonprofit Kft., Nyugat-Pannon Terület- és Gazdaságfejlesztési Szolgáltató Közhasznú Nonprofit Kft.

Skupni izziv, ki ga projekt rešuje s čezmejnim sodelovanjem, je izboljšanje znanja in zavedanja odločevalcev, ter povečanje sodelovanja med odločevalci in »terenom«, na področju preprečevanja in odprave energetske revščine gospodinjstev. Ocene, ki povezujejo energetsko revščino s stopnjo tveganja socialne izključenosti in lastna projekcija namreč kaže, da se z energetsko revščino srečuje okrog 13 % gospodinjstev na programskem območju. Tudi programsko območje se namreč v zadnjem času srečuje z dvigom cen energije in energentov, kar dodatno prispeva k povečanju problema energetske revščine. Razmere na terenu zahtevajo ukrepanje. Za področje energetske revščine je potrebno postaviti realna izhodišča; pridobiti podatke na terenu in opredeliti stopnjo gospodinjstev, ki se že srečujejo ter stopnjo tistih, ki se bodo v kratkem srečali z energetsko revščino. Energetska revščina je namreč večplastna težava in izziv, za katero je potrebno sodelovanje ključnih akterjev in odločevalcev, ki lahko konkretno ukrepajo. Na drugi strani jim je potrebno pripraviti izhodišča za ukrepanje ter jim nakazati možne rešitve.

Projekt bo prispeval k zmanjševanju energetske revščine z aktivnostmi  usmerjenimi v izboljšanje energetske učinkovitosti in izkoriščanje obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Rezultati se bodo pokazali v nižji porabi energije, energetski učinkovitosti in boljšim izkoriščanjem endogenih potencialov lokalnih virov energije ter končno nižjimi emisijami CO2. Koncept z akcijskim načrtom vključuje socialno šibke in socialno ogrožene skupine na programskem območju, katere energetska revščina najbolj ogroža. Kreirana bo pobuda od spodaj navzgor, preizkušeni različni pristopi in pripravljena izhodišča ter zaveze za usklajen boj proti energijski revščini gospodinjstev.

V okviru projekta EnerTy smo se združili štirje partnerji, vsak odgovoren za izvedbo aktivnosti v svoji regiji. Partnerji imamo interno znanje in kompetence, saj smo že sodelovali v projektu Interreg SI-HU Green Line. Ob zaključku projekta Green Line so partnerji podpisali protokol dolgoročnega sodelovanja za izboljšanje stanja trajnostne energije na  celotnem območju čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. V obdobju energetske draginje, sprožene po začetku Ukrajinske vojne, smo partnerji zaznali, da so se problemi in izzivi povezani z energetsko revščino v vseh regijah programskega območja še povečali. Dejstvo je, da partnerji poznamo področje, nimamo pa vseh podatkov o stanju in ne razpolagamo z zbranimi primeri dobrih praks, politik in instrumentov, katere lahko skozi sodelovanje v projektu zagotovimo. Vodilni partner je že izvajal energetske preglede na terenu in razpolaga z določenimi podatki za slovenski del regije, madžarska partnerja pa bosta v okviru projekta izvedla energetske preglede v gospodinjstvih in tako zagotovila del vhodnih podatkov za analizo in prikaz stanja ogroženosti z energetsko revščino. Vsi partnerji bodo vzpostavili kontakt s ključnimi organizacijami v regiji, ki nam lahko zagotovijo manjkajoče podatke. Kreirali bomo metodologijo za izvedbo teh aktivnosti in na koncu pripravili primerjalno analizo stanja. V drugem delovnem paketu bomo pripravili pregled dobrih pristopov in instrumentov ter smernice za politike. Koncept preprečevanja in odprave energetske revščine s priporočili za čezmejno regijo SI HU, bo temelj sodelovanja, vsebinska usmeritev dela in okvir, ki bo definiral potencialne organizacije. Pomemben del tega dokumenta bodo identificirani in predlagani ukrepi za odpravo in preprečevanje energetske revščine. To bo tudi nabor in baza za črpanje vsebin, ki jih bodo zajeli in osvojili protokoli. Organizacije bodo podpisale Protokole prepoznavnosti in zavezanosti ukrepom za zmanjšanje energetske revščine. Podpisniki, kot so odločevalci na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju, ter druge ključne organizacije, ki imajo vpliv na področje energetske revščine, bodo po poteku projekta poskrbele, da bo le-ta imel trajen učinek na programsko območje in njeno prebivalstvo. Oblikovana bo čezmejna skupina organizacij, katerih dolgoročno sodelovanje bo usmerjeno v spremljanje realizacije protokolov in čezmejni monitoring sprememb politik in novih instrumentov. Vsebina sodelovanja, v kolikor bo relevantno in potrebno, se bo nadgradila s sodelovanjem ali / in vključevanjem v EU projektne pobude. Dodana vrednost projekta bo zagotoviti manjšo stopnjo energetske revščine v  manj razvitih regijah Slovenije in Madžarske.

Vir: prijavnica (SIHU00047)

Delavnice za upravičence

Prve delavnice za upravičence bodo izvedene po odobritvi projektov v okviru prvega roka javnega razpisa za standardne projekte.

Besedilo za delavnice