Naziv projekta: Zmanjšanje tveganj z izboljšanjem interoperabilnosti med Slovenijo in Madžarsko za izboljšanje pripravljenosti na nesreče – II.

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 498.527,68

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 30.6.2026.

Projektni partnerji: Vas Vármegyei Tűzoltó Szövetség, Budapesti Tűzoltó Szövetség, Zala Megyei Tűzoltó Szövetség, GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE, Univerza v Mariboru, Javni zavod Gasilska brigada Maribor, NEMZETSTRATÉGIAI KUTATÓINTÉZET 

Cilj projekta Zmanjšanje tveganj z izboljšanjem interoperabilnosti med Slovenijo in Madžarsko za izboljšanje pripravljenosti na nesreče RISKHUB II. je okrepiti pripravljenost na nesreče in odzivanje na tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, v naseljih ob madžarsko-slovenski meji z izboljšanjem sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi in zagotavljanjem trajnostnega, usklajenega programa pripravljenosti. 

Čezmejno sodelovanje je bistvenega pomena za doseganje ciljev projekta, saj nesreče in učinki podnebnih sprememb ne poznajo državnih meja. Za soočanje in upravljanje takšnih izzivov morajo obmejne občine in prostovoljna gasilska društva učinkovito sodelovati in skupaj nastopiti. Projekt RISKHUB II. omogoča izmenjavo najboljših praks, izmenjavo izkušenj in znanja ter razvoj in izvajanje skupnih strategij za učinkovitejše obvladovanje tveganj. Sodelovanje služi varnosti ljudi, ki živijo na obeh straneh meje, in pomaga trajnostnemu razvoju obmejnih območij.

Strateško načrtovanje zagotavlja, da projekt doseže dolgoročne cilje, ki omogočajo trajnostni razvoj obmejnih naselij in učinkovitejšo pripravo na izredne razmere. Študija o povečanju sodelovanja in učinkovitosti madžarskih in slovenskih neprofitnih reševalnih organizacij bo pomagala pri razvoju strokovnih temeljev projekta in k razvoju konkretnih predlogov za povečanje sodelovanja in učinkovitosti med prostovoljnimi gasilskimi društvi. Študija omogoča komunikacijo med prostovoljnimi gasilskimi društvi in drugimi udeleženci, usklajevanje različnih programov in praks pripravljenosti ter učinkovitejše in uspešnejše sodelovanje.

Vključitev akademskega sektorja je zelo pomembna, saj raziskovalci in strokovnjaki prinašajo dodano vrednost oblikovanju in izvajanju projekta. Akademiki bodo svoje najnovejše znanstvene ugotovitve in tehnologije prenesli na prostovoljska gasilska društva, ki jim bodo pomagale učinkoviteje obvladovati nesreče in se prilagoditi podnebnim spremembam.

Za doseganje razvoja je bistvenega pomena krepitev zmogljivosti. V okviru tega se razvija e-učenje in mobilna aplikacija, nadalje pa se nabavi specialna oprema. Razvoj e-učenja udeležencem projekta omogoča razvoj programov trajnostne, usklajene pripravljenosti in njihovo učinkovito izvajanje ter s tem spodbuja učinkovitejše in močnejše odzivanje v izrednih razmerah na obmejnih območjih. Mobilna aplikacija za upravljanje dogodkov prispeva k uspehu projekta z učinkovitejšo in hitrejšo komunikacijo, obvladovanjem izrednih razmer in učinkovitejšim sodelovanjem. Uporaba aplikacije udeležencem projekta omogoča učinkovitejšo uporabo virov, kar prispeva k izboljšanju pripravljenosti na izredne razmere in obvladovanju tveganja podnebnih sprememb na obmejnih območjih. Specialne prikolice, ki so opremljene z opremo za gašenje požara in reševanje ter za zaščito pred poplavami, pomembno prispevajo k uspehu projekta, saj zagotavljajo prilagodljive in mobilne rešitve za obvladovanje izrednih razmer, ker je vozilo lahko premakljivo in hitro dostopno na obmejnih območjih. To omogoča učinkovitejše in hitrejše odzivanje na nesreče, kar je ključno za obvladovanje izrednih razmer in zmanjšanje tveganj.

Da bi povečali kakovost priprav in učinkovitost intervencij, bo uveden usklajen program priprave, usposabljanje trenerjev z rednimi treningi in skupnimi vajami. Na operativni ravni projekta bo to sodelovanje privedlo do razvoja učinkovitejših in bolj usklajenih sil za gašenje požara in reševanje ter izboljšanja sodelovanja, kar bo privedlo do učinkovitejšega in močnejšega odziva v izrednih razmerah.

Razvoj in obveščanje skupnosti omogočata sporočanje rezultatov in napredek projekta lokalnim skupnostim ter olajšajo stike med prostovoljnimi gasilskimi društvi in drugimi udeleženci in občinami. Poleg tega omogoča tudi pridobivanje in vključevanje prostovoljcev v projekt, kar prispeva k učinkovitosti in uspehu projekta.

Vir: prijavnica (SIHU00008)

Naziv projekta: Nepopisane zgodbe – Romanje ob madžarsko-slovenski meji 

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 198.169,00

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 30.6.2026.

Projektni partnerji: Muraba Európai Területi Társulás, Vas Vármegyei Önkormányzati Hivatal, Občina Lendava

Namen projekta je krepitev vloge romarskega turizma v obmejnem prostoru, raziskovanje in povezovanje romarskih krajev ter izoblikovanje nove romarske poti. Naš cilj je uresničiti razvoj verskega turizma, turistične panoge, ki je v porastu, a v regiji glede na razmere še ni dovolj poudarjeno prisotna.

Naš novi turistični produkt nameravamo povezati z romarskimi potmi z obdelavo tragičnih življenjskih zgodb dveh regionalno pomembnih zgodovinskih osebnosti, patra blaženega Jánosa Brennerja, nekdanjega duhovnika škofije Szombathely, kaplana Rábakethelyja (Szentgotthárd/Monošter), in Dániela Halásza, kaplana Ljutomera, Dolnje Lendave in Velike Polane. Njihovo delovanje v obmejnem prostoru, njihove zgledne življenjske poti in njihove vzporednice so primerni za prikazovanje in obdelavo lokalnih dogodkov dane zgodovinske dobe in s tem pripomorejo k ohranjanju intelektualne in zgodovinske dediščine v obmejnem prostoru. Razvijamo rešitve za boljše vključevanje kulturne in intelektualne dediščine v kakovostne turistične atrakcije. Življenja mučencev bodo obdelana v okviru raziskave, na podlagi tega bo vzpostavljen mejni digitalni popis lokacij, zgodovinskih spomenikov in regionalnih romarskih poti. Rezultati raziskave in ocene stanja bodo predstavljeni lokalnim skupnostim v okviru potujoče razstave, s čimer se bo povečalo medsebojno poznavanje obeh oseb (in njunih zgodovinskih obdobij) v obmejnem prostoru.

Projekt posebno pozornost namenja vključevanju mlajše starostne skupine in krepitvi njihove povezave z novejšo zgodovino obmejnega prostora skozi primer dveh regionalno pomembnih oseb, mučencev, katerih življenjski zgodbi in primeri so še posebej primerni za raziskovanje teh stičišč, s pripovedovanjem dejanskih zgodb. Tabor, niz ustvarjalnih dejavnosti in tekmovanje v risanju bodo izvedeni v ločenem delovnem sklopu za različne mlajše starostne skupine. Komunikacija je pomemben element projekta, njegove najpomembnejše ciljne skupine pa so romarji, organizatorji romarskega turizma, cerkve, regionalni ponudniki turističnih storitev in lokalno prebivalstvo. Komunikacijske aktivnosti se pojavljajo povezane z vsemi elementi projekta, predvsem z organizacijo konference, intenzivno uporabo družbenih medijev, promocijskimi artikli, vključevanjem tiska itd.

Vir: prijavnica (SIHU00012)

Naziv projekta: Razvoj inovativnega modela kolesarske destinacije v slovensko-madžarski obmejni regiji

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 459.251,00

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 31.12.2026

Projektni partnerji: Zala Vármegye Önkormányzata, Nyugat-Pannon Terület- és Gazdaságfejlesztési Szolgáltató Közhasznú Nonprofit Kft., Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj

V prejšnjem programskem obdobju je projekt IronCurtainCycling slovensko-madžarsko obmejno območje postavil na zemljevid kolesarskih poti EuroVelo. Projektni partnerji so to storili na podlagi razpoložljivih dobrih praks pri razvoju poti – označena je bila pot EV13 Iron Curtain Trail, zgrajeni so bili manjkajoči infrastrukturni elementi, razvite so bile atrakcije, ki valorizirajo kulturno dediščino obdobja železne zavese, ob poti pa so bili identificirani in usposobljeni ponudniki storitev za kolesarjem prijazne storitve. Projekt Inovativni model kolesarske destinacije (ICDM) temelji na projektu ICC in njegovih izkušnjah ter želi ustvariti nov in inovativen model upravljanja destinacije, ki do sedaj v Sloveniji in na Madžarskem ni bil vzpostavljen ne na nacionalni in ne na regionalni ravni. Skupni participativni model bo temeljil na sodelovanju med lokalnimi ponudniki storitev, obstoječimi lokalnimi turističnimi koordinatorji in drugimi ključnimi akterji, ki upravljajo atrakcije in zagotavljajo storitve. Omogočil bo trajnostno upravljanje čezmejne kolesarske destinacije, kar bo omogočilo ključne skupne dejavnosti po zaključku projekta.

Vzporedno s projektom ICC je potekal projekt Amazing AoE (Program Podonavje), ki promovira naravne in kulturne vrednote Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava (prvi Unescov Biosferni rezervat v petih državah na svetu). Projekt je uvedel inovativne rešitve na področju turističnega trženja in upravljanja destinacije. Obe poti (Amazing AoE in ICC) povezujeta obmejno regijo z daljinskimi potmi in vseevropskim omrežjem, Iron Curtain Trail v smeri sever-jug, Amazing AoE pa v smeri vzhod-zahod. Cilj projekta ICDM je prenesti in prilagoditi te nove, že preizkušene participativne metodologije tudi na širše slovensko-madžarsko obmejno območje. Metodologija, uporabljena in preizkušena v projektu Amazing AoE, bo prenesena in prilagojena pri razvoju novega čezmejnega turističnega produkta, ki bo upošteval posebnosti, naravne in kulturne vrednote obmejnega območja s posebnim poudarkom na “duhovnosti”.

Kot odgovor na skupne izzive, opredeljene v programu Interreg SI-HU 2021-27, da bi izkoristili sinergije med temi obstoječimi pobudami za razvoj novih čezmejnih turističnih ponudb, povezali in uskladili obstoječe ter v čezmejni kolesarski turizem vključili nova, manj obiskana podeželska območja in njihove deležnike, ob hkratnem povezovanju povpraševanja, ki obstaja na priljubljenih magnetnih območjih, je cilj projekta Inovativni model kolesarske destinacije ustvariti skupni, trajnostni okvirni model za kolesarski turizem na čezmejnem območju in razviti nov, tematski kolesarski produkt, ki valorizira skupno kulturno in naravno dediščino ter upošteva potrebe ciljnih skupin s posebnimi potrebami. Model bo vključeval pomembne vidike učinkovitega skupnega upravljanja destinacije, kot so skupna blagovna znamka (znamčenje), upravljanje kakovosti, krepitev zmogljivosti, vzdrževanje poti, skupna promocija itd. z uporabo pridobljenih izkušenj in do sedaj razvitimi rešitvami.

Izziv dostopnosti turističnih destinacij (vključno s kolesarskimi potmi) za ciljne skupine s posebnimi potrebami se na slovensko-madžarskem čezmejnem območju še ni reseval na usklanje način. Razlogi za to so pomanjkanje ozaveščenosti in tudi pomanjkanje razpoložljivih delujočih metodologij certificiranja. Cilj projekta ICDM je uvesti evropski certifikacijski standard za dostopnost v skupno destinacijo. 

Poleg tega obstaja veliko kulturnega kapitala (stavbna in nesnovna dediščina županij Vas in Zala ter Podravja in Pomurja, arheološka najdišča, slovenska folklora, madžarski pesniki, itd.) in krajinskih vrednot, ki jih obstoječa turistična ponudba še ne izkorišča, zlasti na manj obiskanih območjih. Cilj projekta ICDM je ustvariti nov tematski kolesarski produkt, ki izkorišča ravno te vrednote. Ena od tem, s katerimi je območje izjemno bogato, in ki bi lahko bila ključna tema ter podlaga za razvoj vsebin in blagovne znamke, je duhovnost – vključno z vso kulturno dediščino, povezano z različnimi religijami, arheološkimi vrednotami, tradicijami, legendami, kulturnimi pokrajinami in umetniškimi vrednotami, ki predstavljajo zgodovinsko sožitje narave in človeka.

Glavni rezultati projekta bodo sledeči:

– oblikovanje skupnega, trajnostnega modela za kolesarski turizem in promocijska strategija : skupni, trajnostni model in srategija, ki lahko koristi različnim deležnikom – ključnim lokalnim in regionalnim akterjem, organizatorjem potovanj, turističnim informacijskim centrom, lokalnim skupnostim;

– usposabljanje in mentorstvo ponudnikom turističnih storitev o pripovedovanju zgodb o lokalnih doživetjih, o tem, kako jih vključiti v storitve, ter o njihovih tržnih/digitalnih spretnostih;

– oblikovanje novega tematskega kolesarskega produkta v kombinaciji z obstoječimi elementi ponudbe: glavni upravičenci so lokalna skupnost in turisti.

– kolesarjem prijazen, zelen in dostopen skupni standard kakovosti za lokalne in regionalne akterje

Naziv projekta: Sposobnosti in veščine v središču karierne izbire

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 325.906,10

Trajanje projekta: 1.10.2023 – 30.9.2025

Projektni partnerji: Pomurska gospodarska zbornica, Zala Vármegyei Kereskedelmi és Iparkamara, Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Vas Vármegyei Kereskedelmi és Iparkamara, Razvojni center Murska Sobota

Projekt Right Skills 4U lahko štejemo za nadaljevanje projektov Right Profession I. in II. ter Dual Transfer, vendar se osredotoča na drugačne izzive kot prejšnji projekti. Uspešnost izbire tematike strokovnega usposabljanja, odličnega sodelovanja med projektnimi partnerji ter opravljenih aktivnosti in dosežkov dokazuje tudi dejstvo, da je projekt Dual Transfer leta 2022 na natečaju Project Slam, povezanim z Evropskim letom mladih, prejel posebno nagrado Evropske komisije.

Tako kot se spreminjajo svet, družba in s tem tudi mladi, se morajo sistemi poklicnega usposabljanja na Madžarskem in v Sloveniji prav tako prilagoditi dijakom. V poklicnem usposabljanju imajo zbornice in druge institucije pomembno usklajevalno vlogo, zato je trenutno njihov največji izziv »doseči«, nagovoriti mlade in poskrbeti, da tega, kar jim namenjamo, ne samo slišijo, temveč mu tudi prisluhnejo. Evropska komisija je leto 2023 razglasila za Evropsko leto spretnosti, s čimer je v celoti podprla tematiko našega projekta. Naš cilj je, da mlade, ob upoštevanju nenehno spreminjajočih se potreb trga dela, napotimo v pravo smer ter njihovo pozornost usmerimo na lastne sposobnosti in spretnosti, ki morajo imeti pri izbiri poklica odločilno vlogo. Dolgoročni cilj je zmanjšati brezposelnost ter s krepitvijo in izkoriščanjem ustreznih kompetenc povečati konkurenčnost slovenskih in madžarskih MSP ter prispevati k trajnostni rasti.

Evropska komisija je razvoj spretnosti postavila v središče politične agende EU,  katere cilj je podpreti razvoj obstoječih in usvojitev novih spretnosti ter državne in zasebne naložbe v spretnosti in veščine ljudi. Med našimi načrti je ogled in preizkušanje Talentcentra v Gradcu in analiza upravičenosti ustanovitve podobnega centra na slovensko-madžarskem obmejnem območju. Upravičenost te ustanove za karierno orientacijo bo pokazala temeljna strategija, pripravljena v okviru projekta. Predpostavljen pozitiven rezultat strategije bomo priporočili odločevalcem in podprli ustanovitev skupnega slovensko-madžarskega, strokovno utemeljenega centra za karierno orientacijo. Pomembno je, da spretnosti ustrezajo potrebam trga dela, zato pri tem sodelujemo tudi s podjetji. Popoln izkoristek potenciala delovne sile zahteva večje, učinkovitejše in bolj vključujoče naložbe v razvoj usposabljanja in poklicnega usposabljanja.

Z dejavnostmi, načrtovanimi v projektu Right Skills 4U, želimo sodelujoče organizacije usmeriti k vzpostavitvi in krepitvi učinkovite komunikacije z mladimi ter mlade podpreti pri izbiri poklica, ki ustreza njihovim spretnostim in veščinam. V sodelovanju s strokovnjaki bomo pripravili akcijski načrt za predstavitev oblik komuniciranja, s katerimi lahko nagovorimo mlado generacijo. Poleg učinkovitega posredovanja ustreznih informacij je naša posebna naloga, da pozornost mladih z različnimi projektnimi dejavnostmi usmerimo v izbiro poklica, ki ustreza njihovim spretnostim in veščinam, saj je to osnova za njihov karierni napredek in uravnoteženo prihodnost.   

Dejavnosti želimo izvajati na nov in inovativen način, z uporabo virov, ki jih ponujajo digitalne možnosti ter z novim pristopom k načinom doseganja mladih oziroma komunikacije z njimi.  Posebno pozornost želimo nameniti spretnostim, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod, saj podjetja potrebujejo takšne zaposlene.

S projektom bomo dodatno okrepili strokovno sodelovanje institucij projektnih partnerjev, skupno razmišljanje in obvladovanje težav, ki se pojavljajo na slovensko-madžarskem obmejnem območju ter opredelili možne rešitve.

Vir: prijavnica (SIHU00006)

Naziv projekta: Vzpostavitev podpornega okolja za vpeljavo načel in ukrepov krožnega gospodarstva v proizvodne procese lokalnih proizvajalcev hrane v Pomurju in Železni županiji

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 278.374,00

Trajanje projekta: 1.12.2023 – 30.11.2025

Projektni partnerji: Vas Vármegyei Önkormányzati Hivatal, Razvojni center Murska Sobota, Pannon Novum Nyugat-dunántúli Regionális Innovációs Nonprofit Kft, Center za razvoj trajnostne družbe z.o.o.

Nadpovprečna stopnja in intenzivnost sektorja pridelave in predelave hrane v Pomurju in Železni županiji predstavljata izziv in priložnost, da z inovativnimi pristopi v obeh regijah identificiramo potenciale in izvedemo pilotne ter demo ukrepe za vpeljavo krožnih modelov produkcije v sektorju prehrane. S tem bomo prispevali k boljši izkoriščenosti primarnih surovin v obeh regijah. Z aktivnostmi ozaveščanja, informiranja, svetovanja, krepitve kompetenc in prenosa dobrih praks pa doprinesli k povečanemu uveljavljanju načel krožnega gospodarstva ter tudi spodbudili trajnostne navade potrošnikov. Ključni manko v obeh regijah so nizke kompetence in slaba poučenost deležnikov o načelih krožnega gospodarstva – tako proizvajalcev hrane kot tudi podpornega okolja. To stanje je posledica odsotnosti ustreznega podpornega okolja z znanjem in veščinami v obeh regijah, ki bi spodbujali prehod v krožno gospodarstvo.

Splošni cilj projekta In2Local je vzpostavitev tovrstnega podpornega okolja, ki bo omogočilo vpeljavo trajnostnih modelov proizvodnje in predelave hrane v Pomurju in Železni županiji, utemeljenih na načelih krožnega gospodarstva. Podporno okolje bodo predstavljale 4 partnerske organizacije, ki so se povezale v projektu In2Local in že imajo izkušnje s področja krožne ekonomije ter stalen stik z relevantnimi deležniki. Projektni partnerji bodo mapirali dobre prakse, deležnike, kompetence in materialne tokove v Pomurju in Železni županiji. Temu bo sledila priprava akcijskega načrta za vzpostavitev podpornega okolja z opredeljenimi cilji, aktivnostmi in časovnico. Podporno okolje bo tekom projekta izvajalo individualno zasnovane treninge v sklopu mobilnega živega laboratorija (living-lab) za proizvajalce in predelovalce hrane v obeh regijah, s čimer bo krepilo tako znanja in veščine uporabnikov kot tudi lastne zmogljivosti. Z namenom krepitve kompetenc samega podpornega okolja in prenosa dobrih praks za podporno okolje se bodo skozi sodelovalen pristop izvedla izobraževanja ter študijski turi, ki bodo imela tudi učinek krepitve vezi in zaupanja med partnerskimi organizacijami.

Poleg mobilnega živega laboratorija (obiskov na terenu za prenos znanja) in treningov bodo partnerji prepoznane izzive naslovili s konkretnim prikazom vpeljave trajnostnega modela v Pomurju in Železni županiji.  Pilotna rešitev bo predstavljala model zbiranja in izmenjave podatkov o stranskih produktih v proizvodnji, presežkih zaloge in produktih pred iztekom uporabe ter povezala viške surovin in polizdelkov s predelovalci, ki bodo te snovi porabili v svojih proizvodnih in predelovalnih procesih, s tem pa zagotovili višji izkoristek virov in snovno zaključene tokove.

Podporno okolje, ki ga bodo predstavljale vse 4 partnerske organizacije projekta in ki bo krepilo ozaveščenost in izobraževalo deležnike na področju krožnega gospodarstva, v čezmejni regiji še ne obstaja in bo z opisanim pristopom v celoti novost.

Vir: prijavnica (SIHU00007)

Naziv projekta: Priprava in izvedba pilotnih ukrepov za postopno odpravljanja vzrokov slabega zdravstvenega stanja mladih na čezmejnem območju.

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 299.940.30

Trajanje projekta: 1.1.2024 – 31.12.2025

Projektni partnerji: Projektna razvojna agencija in komunikacija d.o.o., Zalaegerszegi Televízió és Rádió Kft., Zdravstveni dom Gornja Radgona, Lenti Város Önkormányzata, Alma Mater Europaea – Evropski Center, Maribor, Magyar Agrár- és Élettudományi Egyetem

Z naglim razvojem tehnologije v zadnjega pol stoletja so se bistveno spremenili mnogi vedenjski vzorci. Najprej televizija in radio ter pozneje še računalnik, videoigre, tablice in mobilni telefoni, ki so postali cenovno dostopni vsakomur, so povzročili revolucionarne zasuke v načinih preživljanja prostega časa. Zdaj se prosti čas ni več preživljal aktivno, v naravi ali v igri oziroma druženju z vrstniki, ampak v osami ure in ure sede gledajoč televizijski program, poslušajoč glasbo ali igrajoč igre. Industrializacija in urbanizacija sta k temu prispevala še svoj del: delež kmečkega prebivalstva se je po drugi svetovni vojni hitro manjšal, prav tako pa tudi število otrok v družini. Pridelovanje hrane je bilo nekoč dolg in naporen proces, v katerem je sodelovala praktično cela družina. Z industrijskim načinom pridelave in predelave hrane ter razvojem transportnih in prodajnih mrež pa je hrana postala zlahka dostopna in poceni. Zaradi večjega zaslužka so proizvajalci in prodajalci hrane ter pijač hitro začeli proizvajati oziroma prodajati močno sladkane in drugače visoko kalorične prehranske artikle, ker so uvideli, da se jim ljudje težko upremo, saj je naravna značilnost naših teles, da si želi zagotoviti preživetje, za kar pa potrebuje kalorično hrano. Če k temu dodamo še razvoj kemične industrije, ki je bistveno pripomogla k razvoju konzervansov, ojačevalcev okusa ter že predpripravljene hrane, potem smo v bistvu že našteli večino razlogov, zakaj je stanje med mladimi danes takšno, kot je: ko imamo v večini držav EU zelo visok delež otrok v najstniških letih, ki niso sposobni preteči 600 metrov in imajo 10 ali celo več kilogramov nad priporočljivo telesno maso.

Ocena, da so prehranjevalne in gibalne navade mladih (in ne samo njih) katastrofalne, tako žal sploh ni pretirana. Nacionalne institucije, pristojne za tovrstno problematiko, so prišle do istih spoznanj ter tudi sprejele mnoge sistemske ukrepe, da bi vsaj zajezile, če ne že obrnile te negativne trende. Sistemi za soočanje s problemom debelosti ter slabih prehranjevalnih in gibalnih navad mladih in ostalih ciljnih skupin so torej že vpeljani, vendar marsikje ne dajejo pravih rezultatov, oziroma so nezadostni ter jih je potrebno nenehno krepiti in dopolnjevati. Slovenija in Madžarska pri tem nista nobeni izjemi, oziroma sta glede na zadnje statistične podatke po teh parametrih bolj na negativnem delu lestvice EU držav. Skupno in usklajeno naslavljanje teh vprašanj s strani slovenskih in madžarskih institucij povezanih v tem projektu lahko odigra pomembno vlogo oziroma lahko potencialno dosega večje učinke, kot bi jih brez sodelovanja. Osnova sodelovanja bo podpisan sporazum med partnerji, ki bo nato predstavljal odskočno desko za oblikovanje skupine strokovnjakov iz organizacij partnerjev, katerih prva naloga bo priprava skupne strategija z akcijskim načrtom za postopno odpravljanje vzrokov slabega fizičnega stanja mladih. Načrt se bo pilotno testiral na območjih, kjer bodo izvedeni nekateri ukrepi za izboljšanje fizičnega stanja osnovnošolcev: uvajanje bolj zdrave malice v šolah, izvedba Dnevov zdravja, samotestiranja, udeležba na športnih aktivnostih … Rezultati ukrepov bodo analizirani in na podlagi analize bo pripravljen poseben priročnik, ki bo v krajši in bolj uporabni obliki povzel iz strategije in akcijskega načrta vse, kar je pozitivnega. Njegova uporaba bo ponujena zlasti centrom za promocijo zdravja, šolam, občinam in ostalim deležnikom. V ekspertno skupino bodo vključeni tudi predstavniki dveh visokošolskih organizacij, ki bodo tisti del strategije, ki se nanaša na študente, prenesli v svoje izobraževalne programe z uvedbo skupno načrtovanega novega izbirnega predmeta. V njegovo izvajanje se bodo aktivno vključevali strokovnjaki iz obeh institucij. Nov visokošolski predmet pomeni dodano vrednost projekta, kakor tudi sodelovanje dveh medijskih hiš, ki bosta podobno kot fakulteti medinstitucionalno sodelovali, saj bosta pripravili serijo lastnih in skupnih oddaj o tej problematiki. Oddaje bosta predvajali preko lastnih kanalov, ponujene pa bodo tudi ostalim TV postajam na programskem območju. Velikokrat se namreč pri naslavljanju tovrstne problematike zanemarja pomen in vloga medijev za učinkovito doseganje ciljnih skupin.

Med pomembnimi deležniki so tudi lokalni, regijski ter nacionalni odločevalci, katerim bo na posebnih predstavitvah predstavljen omenjeni priročnik. Pri tem bo kot dodatna možnost izpostavljena ponudba mentorstva pri implementaciji tega priročnika s strani strokovnjakov iz ekspertne skupine. Širše odmevni bosta tudi še 2 konferenci, na katerih bodo razni strokovnjaki predstavili strategijo ter odprli prostor za ostale deležnike, da jo preverijo oziroma dopolnijo.

Osnovni cilj projekta torej je, da se obstoječi sistemi preventive zdravstvenega stanja mladih na programskem območju dopolnijo in tako postanejo še učinkovitejši.

Vir: prijavnica (SIHU0009)

Naziv projekta: Čezmejna prizadevanja za preprečevanje in odpravo energetske revščine 

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 333.288,00

Trajanje projekta: 1.12.2023 – 30.11.2025

Projektni partnerji: Lokalna energetska agencija za Pomurje, E-zavod, Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in celovite razvojne rešitve, IMRO-DDKK Nonprofit Kft., Nyugat-Pannon Terület- és Gazdaságfejlesztési Szolgáltató Közhasznú Nonprofit Kft.

Skupni izziv, ki ga projekt rešuje s čezmejnim sodelovanjem, je izboljšanje znanja in zavedanja odločevalcev, ter povečanje sodelovanja med odločevalci in »terenom«, na področju preprečevanja in odprave energetske revščine gospodinjstev. Ocene, ki povezujejo energetsko revščino s stopnjo tveganja socialne izključenosti in lastna projekcija namreč kaže, da se z energetsko revščino srečuje okrog 13 % gospodinjstev na programskem območju. Tudi programsko območje se namreč v zadnjem času srečuje z dvigom cen energije in energentov, kar dodatno prispeva k povečanju problema energetske revščine. Razmere na terenu zahtevajo ukrepanje. Za področje energetske revščine je potrebno postaviti realna izhodišča; pridobiti podatke na terenu in opredeliti stopnjo gospodinjstev, ki se že srečujejo ter stopnjo tistih, ki se bodo v kratkem srečali z energetsko revščino. Energetska revščina je namreč večplastna težava in izziv, za katero je potrebno sodelovanje ključnih akterjev in odločevalcev, ki lahko konkretno ukrepajo. Na drugi strani jim je potrebno pripraviti izhodišča za ukrepanje ter jim nakazati možne rešitve.

Projekt bo prispeval k zmanjševanju energetske revščine z aktivnostmi  usmerjenimi v izboljšanje energetske učinkovitosti in izkoriščanje obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Rezultati se bodo pokazali v nižji porabi energije, energetski učinkovitosti in boljšim izkoriščanjem endogenih potencialov lokalnih virov energije ter končno nižjimi emisijami CO2. Koncept z akcijskim načrtom vključuje socialno šibke in socialno ogrožene skupine na programskem območju, katere energetska revščina najbolj ogroža. Kreirana bo pobuda od spodaj navzgor, preizkušeni različni pristopi in pripravljena izhodišča ter zaveze za usklajen boj proti energijski revščini gospodinjstev.

V okviru projekta EnerTy smo se združili štirje partnerji, vsak odgovoren za izvedbo aktivnosti v svoji regiji. Partnerji imamo interno znanje in kompetence, saj smo že sodelovali v projektu Interreg SI-HU Green Line. Ob zaključku projekta Green Line so partnerji podpisali protokol dolgoročnega sodelovanja za izboljšanje stanja trajnostne energije na  celotnem območju čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. V obdobju energetske draginje, sprožene po začetku Ukrajinske vojne, smo partnerji zaznali, da so se problemi in izzivi povezani z energetsko revščino v vseh regijah programskega območja še povečali. Dejstvo je, da partnerji poznamo področje, nimamo pa vseh podatkov o stanju in ne razpolagamo z zbranimi primeri dobrih praks, politik in instrumentov, katere lahko skozi sodelovanje v projektu zagotovimo. Vodilni partner je že izvajal energetske preglede na terenu in razpolaga z določenimi podatki za slovenski del regije, madžarska partnerja pa bosta v okviru projekta izvedla energetske preglede v gospodinjstvih in tako zagotovila del vhodnih podatkov za analizo in prikaz stanja ogroženosti z energetsko revščino. Vsi partnerji bodo vzpostavili kontakt s ključnimi organizacijami v regiji, ki nam lahko zagotovijo manjkajoče podatke. Kreirali bomo metodologijo za izvedbo teh aktivnosti in na koncu pripravili primerjalno analizo stanja. V drugem delovnem paketu bomo pripravili pregled dobrih pristopov in instrumentov ter smernice za politike. Koncept preprečevanja in odprave energetske revščine s priporočili za čezmejno regijo SI HU, bo temelj sodelovanja, vsebinska usmeritev dela in okvir, ki bo definiral potencialne organizacije. Pomemben del tega dokumenta bodo identificirani in predlagani ukrepi za odpravo in preprečevanje energetske revščine. To bo tudi nabor in baza za črpanje vsebin, ki jih bodo zajeli in osvojili protokoli. Organizacije bodo podpisale Protokole prepoznavnosti in zavezanosti ukrepom za zmanjšanje energetske revščine. Podpisniki, kot so odločevalci na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju, ter druge ključne organizacije, ki imajo vpliv na področje energetske revščine, bodo po poteku projekta poskrbele, da bo le-ta imel trajen učinek na programsko območje in njeno prebivalstvo. Oblikovana bo čezmejna skupina organizacij, katerih dolgoročno sodelovanje bo usmerjeno v spremljanje realizacije protokolov in čezmejni monitoring sprememb politik in novih instrumentov. Vsebina sodelovanja, v kolikor bo relevantno in potrebno, se bo nadgradila s sodelovanjem ali / in vključevanjem v EU projektne pobude. Dodana vrednost projekta bo zagotoviti manjšo stopnjo energetske revščine v  manj razvitih regijah Slovenije in Madžarske.

Vir: prijavnica (SIHU00047)

Naziv projekta: Pametno, zeleno in digitalno pri poklicnem izobraževanju

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.845,00

Trajanje projekta: 1.1.2025 – 31.12.2025

Projektni partnerji: Pomurska gospodarska zbornica, Zala Vármegyei Kereskedelmi és Iparkamara

Trgovinska in industrijska zbornica županije Zala in Pomurska gospodarska zbornica že več kot desetletje uspešno sodelujeta na področju gospodarskega razvoja in poklicnega izobraževanja, njune dejavnosti pa pozitivno vplivajo na gospodarstvo slovensko-madžarske obmejne regije. Gospodarstvo se sooča z nenehno spreminjajočimi se izzivi, s katerimi se lahko spopade le, če se lahko hitro in učinkovito odziva na spreminjajoče se poslovne, digitalne in okoljske razmere ter razmere na trgu dela. S tem v mislih je naš projekt namenjen oblikovanju stališč mladih, pri čemer se osredotočamo na nenehno izpolnjevanje današnjih digitalnih in trajnostnih poklicnih pričakovanj, pomen vseživljenjskega učenja, prilagodljivosti, odpornosti ter pridobivanja digitalnih in zelenih veščin. Evropska komisija je razvoj znanj in spretnosti postavila v središče politične agende Evropske unije, da bi podprla razvoj obstoječih spretnosti in pridobivanje novih znanj ter javne in zasebne naložbe v znanja in spretnosti ljudi. Na ta način želimo podpreti mlade v obmejni regiji, da si ustvarijo kariero v domačem okolju in tako prispevajo k razvoju regije. V okviru projekta SMARAGDITE nameravamo organizirati dva obsežna dogodka v Pomurju in županiji Zala, ki bosta osredotočena na podjetja v turističnem, gostinskem in gradbenem sektorju ter na učence / dijake kot bodoče zaposlene. Ti dve ciljni skupini se bosta srečali in sodelovali na Festivalu poklicev v sproščenem in neformalnem festivalskem vzdušju, kar bo pripomoglo k razvoju tesnejših medsebojnih odnosov. Poleg strokovnih programov bodo na skupaj organiziranih slovensko-madžarskih prireditvah potekale tudi strokovne delavnice o inovativnih zelenih in digitalnih rešitvah za mlade ter strokovna tekmovanja za sodelujoče madžarske in slovenske učence / dijake v posameznih sektorjih. Da bi povezali generacije v zadevnih sektorjih, bomo pogledali, kako so se turistične in gradbene dejavnosti, orodja in pričakovanja oblikovali in razvijali ter kako je mogoče tradicionalne dobre prakse in postopke uporabiti v sodobnem času. Načrtujemo, da bo Festival poklicev postal največji slovensko-madžarski strokovni dogodek v obmejni regiji. Naše dejavnosti želimo uresničiti na nov in inovativen način, z uporabo virov, ki jih ponujajo digitalne možnosti, posebno pozornost pa želimo nameniti spretnostim, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod, saj podjetja najbolj potrebujejo takšne zaposlene, ki imajo te spretnosti. Rezultat našega projekta bo še dodatno okrepljeno strokovno sodelovanje med institucijama obeh projektnih partnerjev, skupno razmišljanje in skupaj se bomo lotevali problemov ter iskali rešitve na le-te v slovensko-madžarski obmejni regiji.

Vir: prijavnica (SIHU00058)

Naziv projekta: Vzpostavitev in krepitev bridge skupnosti v čezmejnem prostoru

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 22.375,00

Trajanje projekta: 1.5.2024 – 30.4.2025

Projektni partnerji: ZSR – zavod za socialni razvoj Murska Sobota, so.p.; Nagykanizsai Bridzs Sportegyesület

Bridge je miselni šport, ki je tako kot šah priznan s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in ga trenutno na svetu igra že več kot 60 milijonov oseb.  Ponekod v Evropi bridge poučujejo v šolah. Številne raziskave kažejo, da se je uspeh učencev / igralcev bridža izboljšal pri številnih predmetih. Od 1.10.2022 je bridž predmet tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in nosi 3 ECTS točke in ga trenutno obiskuje 32 udeležencev, kar je maksimalno predvideno število študentov. Bridge je kompleksna igra s kartami, za katero sta potrebna dva para igralcev. Bistvo igre je vzpostavljen »most« med dvema partnerjema – soigralcema, ki se s pomočjo pravil igre in z neverbalno komunikacijo sporazumeta o strategiji igre. Bridge nas uči logičnega razmišljanja, strpnosti, potrpežljivosti, vztrajnosti, sodelovalnosti, empatije, poštenosti ter nas vzpodbuja k raziskovanju, iskanju dodatnega znanja in naravnanosti k uspehu. Skozi igranje bridža spontano prihaja tudi do interakcije med mladimi in starejšimi in tako do medgeneracijskega sodelovanja. Vse naše sosede vključno s Slovenijo premorejo nekaj več kot 25000 registrirani igralcev bridža, v Sloveniji in na Madžarskem nas je 618. To so le tisti igralci, ki hodijo na turnirje in v klubih plačujejo članarino. Ljubiteljskih igralcev je veliko več. Ker ugotavljamo, da v klubih igra vse več seniorjev (nad 60 let) in vse manj juniorjev (do 30 let), želimo skozi projektne aktivnosti prispevati k popularizaciji bridža, predvsem med mladimi, saj ta nudi bistveno bolj koristno in kvalitetno preživljanje prostega časa, kot igračkanje z IT napravami. Želimo vzpostaviti čezmejno bridge skupnost, ki bo uspešno sodelovala še dolga leta po projektu in bo uspešno organizirala čezmejne bridge turnirje  v nepozabnem okolju ob vrhunski lokalni turistični ponudbi – nastanitve, kulinarika, vinarstvo, rokodelstvo, doživetja, naravna in kulturna dediščina,…

Namen projekta je:

-ozaveščanje javnosti o pozitivnih vplivih igranja bridža na zdravje za starejše (spomin, demenca, alzheimer) in razvoj mladih (kognitivni razvoj, socialne veščine) ter animacija novih igralcev;

-pri tem se bomo posluževali vseh možnih kanalov pri vseh partnerjih – novinarska konferenca, dvojezične informativne  zloženke, fB, spletne strani partnerjev in Interreg programa, obvestila novinarjem,..

-animacijske aktivnosti po srednjih šolah in univerzah ter izvedba brezplačnih tečajev bridža za zainteresirane (mlade) igralce v Pomurju in Zalski županiji;

-krepitev medgeneracijskega sodelovanja;

-informiranje o zabavnosti in izzivalnosti igre, ki je za majhen denar vsakomur na voljo in predstavitev igre skozi projektne aktivnosti;

-druženje in spoznavanje ljudi – igralcev bridža čez mejo Slovenija – Madžarska in širše;

-poglobljeno čezmejno sodelovanje med klubi; in nenazadnje

-tekmovanje – organizacija BRIDGE FESTIVALA – 4 turnirjev (s skupno najmanj 250 udeleženci) v prekomejnem pasu Slovenije in Madžarske.

S tem želimo tudi lokalnim (turističnim) ponudnikom na obeh straneh meje pokazati priložnost za promocijo, sodelovanje  in vključitev svoje ponudbe na čezmejnih bridge dogodkih.

Vir: prijavnica (SIHU00063)

Naziv projekta: Ohranjanje rokodelske dediščine na čezmejnem območju Slovenije in Madžarske

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 14.687,50

Trajanje projekta: 1.3.2024 – 30.6.2024

Projektni partnerji: Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja, z.o.o.; Vasvári Nagytérségi Népfőiskoláért Alapítvány

Projekt Crafts4Future se s čezmejnim sodelovanjem projektnih partnerjev Pomelaj in VNNA v prvi vrsti sooča z izzivom slabšega povezovanja rokodelcev oziroma obrtnikov čezmejnega območja, ki pa se srečujejo z izzivi izseljevanja ljudi iz ruralnih območij, s tem izginjanja rokodelske dediščine, obrti in podjetništva na tem območju, jezikovnih barier, privlačnosti območja in sledenja trendom ter vključevanja socialno ogroženih skupin v delo in aktivnosti. Cilj projekta je postaviti temelje za dolgoročno sodelovanje institucij in krepitev zaupanja na čezmejnem območju Slovenije in Madžarske skozi sedem delavnic na področju rokodelstva, z uvedbo inovativnih pristopov v ohranjanje kulturne dediščine. Glede na trenutno stanje na trgu dela želimo pri mladih ozavestiti, da je potrebno kulturo in kulturno dediščino negovati, saj bo ta glede na trende masovne prodaje, z vidika višanja cen in vse večjih negativnih vplivov na okolje, v prihodnosti še kako pomembna. Delavnice bodo temeljile na pristopu mentorstva, razen prve delavnice, ki bo povezala lokalne rokodelce iz Pomurske regije in županije Vas in Zala, z namenom oblikovanja strategije izvajanja nadaljnjih aktivnosti, tudi po zaključku projekta. Glavna kazalnika učinka sta: 6 organizacij, ki čezmejno sodelujejo in ki delujejo na področju kulture, kulturne dediščine in rokodelstva in 7 skupno organiziranih čezmejnih dogodkov na temo ohranjanja rokodelske dediščine za mlade. Od sodelovanja organizacij in organizacije delavnic oziroma dogodkov bodo imeli koristi tako projektni partnerji, kot tudi vsi ostali deležniki vključeni v projekt, pa tudi širša javnost, ki jo bomo dosegali s pomočjo različnih komunikacijskih orodij in kanalov. Glavna ciljna skupina so rokodelci in mladi, v katerih vidimo potencial in razvoj. Korist se bo kazala tudi v povečani ozaveščenosti ciljnih skupin in v privlačnosti čezmejne regije. Institucije, ki povezujejo rokodelce iz obeh strani meje, se soočajo z istimi izzivi, nekoč skupnega območja. Rokodelstvo ima na tem območju izhaja iz istih temeljev, medtem ko so določene prakse v eni državi napredovale bolj kot v drugi in obratno. Prav zaradi tega je potreba po čezmejnem sodelovanju še višja in kaže dobre potenciale za razvoj območja ob podpori organizacij, ki imajo znanje in izkušnje, ki lahko rokodelstvo dvignejo na višji nivo. Projekt bo uporabljal različne pristope k ohranjanju kulturne dediščine in rokodelstva na način, da bodo ti sledili trendom in inovativnim pristopom v panogi kot so uporaba okolju prijaznih materialov, materialov ponovne uporabe, modnih trendov, vključevanje in zaposlovanje socialno ogroženih oseb, drugačni načini organizacije dogodkov in delavnic na tem področju, vključevanje influencerjev v aktivnosti in podobno. Vse to so prakse, ki kažejo izvirnost čezmejnega sodelovanja in kjer se ene izmed teh na čezmejnem območju še niso uporabljale.

Vir: prijavnica (SIHU00071)

Naziv projekta: Skupne aktivnosti za ohranitev tradicije mlinov in mlinarstva na čezmejnem območju SI-HU

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.800,00

Trajanje projekta: 15.2.2024 – 14.9.2024

Projektni partnerji: Zavod Multimedija Panonija-MMP zavod za informiranje in obveščanje okolja, Cven; BABIČEV MLIN NA MURI – zavod za ohranjanje, razvoj in promocijo Babičevega mlina na Muri, Veržej; Csörötneki Ifjúsági Kulturális Egyesület

Projekt Mills – our mutual value odgovarja v prvi vrsti na izziv akutnega pomanjkanja ustreznih rešitev, s katerimi bi ene najpomembnejših elementov ruralne tradicije in nepremične kulturne dediščine obeh v projekt vključenih regij, to je mlinov in mlinarstva, rešili pred njihovim počasnim propadanjem in izginjanjem. Izziv ni lokalen, niti regionalen, niti samo slovenski ali madžarski, temveč je splošno prisoten v naglo se spreminjajočem ruralnem prostoru moderne Evrope. S tem čezmejnim projektom se naslavlja torej le del dosti bolj kompleksnega problema, vendar pa se skozi njega prvič ponujajo rešitve, kot jih v tem prostoru do sedaj še ni bilo: čezmejno povezovanje slovenskih in madžarskih nevladnih organizacij na področju ohranjanja tradicije mlinarstva preko organizacije in izvedbe odmevnih javnih dogodkov ob Muri in Rabi. S temi dogodki se bodo pripadniki ciljnih skupin oz kar najširša javnost nagovorili v smislu iskanja odgovorov na vprašanje o smiselnosti nadaljnje eksistence mlinov in pri tem postavili v ospredje vlogo teh mlinov, ki jo lahko že danes, še bolj pa v prihodnosti, odigrajo na področju prehranske samo-zadostnosti, trajnostne energetske rabe, ohranjanja skupne kulturno tehnične dediščine  ter ohranjanja notranje socialnih odnosov, ki so bili značilni za življenje prebivalcev, ki so bivali z in ob mlinih. Zgodba, ki nastaja s tem projektom, je še posebej zanimiva zato, ker so vanjo vključeni nekateri najbolj reprezentativni mlini na obeh straneh meje: zadnji delujoči rečni mlin na Muri ter nekoč zelo pomemben mlin na Rabi; hkrati pa tudi zato, ker se s tem projektom inštalira nepogrešljiva vloga, ki jo je pripravljena nase prevzeti čezmejna nevladna lokalna iniciativa treh partnerjev pri popularizaciji in re-evalvaciji  dediščine mlinarstva na teh dveh rekah. Konkretni rezultati projekta so izvedbeno porazdeljeni med zastavljene kazalnike učinka. Prvi kazalnik se nanaša na reševanje izhodiščnega problema celotnega projekta, ki je v manku zainteresiranih akterjev oz deležnikov, kateri bi bili pripravljeni investirati svoj čas in človeške vire v iskanje najboljših načinov, kako v prihodnosti trajno zagotoviti nadaljnji obstoj mlinov kot objektov kulturno-tehniške dediščine. Drugi kazalnik pa se nanaša na demonstriranje učinkovitosti javnih dogodkov ob teh mlinih za njihovo popularizacijo, kot  enem od možnih načinov za realizacijo doseganje prej omenjenega cilja. Oba dogodka, ki bosta izvedena v obdobju med majem in septembrom 2024, združuje isti koncept, po katerem bo najprej v programu izvedba strokovnega posveta z gostovanjem kompetentnih strokovnjakov (etnologi, konzervatorji kulturne dediščine, upravljavci mlinov,…), v nadaljevanju pa še izvedba kulturnega dela z nastopom domačih in gostujočih plesnih in folklornih skupin (3+2). Spremljajoči program pa bo sestavljala otvoritev razstave nagrajenih likovnih del otrok in mladine na temo tradicije mlinarstva (30 del), predstavitev in podpisovane skupne peticije za ohranitev mlinov ter kulinarično tekmovanje (kruh, langaš). Na prireditvenem prostoru bodo vseskozi prisotni tudi lokalni ponudniki na stojnicah (10+10). Vse skupaj na obeh dogodkih bo navzočih najmanj 500 obiskovalcev iz Slovenije in Madžarske.

Vir: prijavnica (SIHU00072)

Naziv projekta: Skupne ljudsko-glasbene korenine – skupne predstavitve

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.4.2024 – 30.9.2024

Projektni partnerji: “HUMÁN ESÉLY” Tanácsadó Nonprofit Közhasznú Korlátolt Felelősségű Társaság, Javni zavod za turizem kulturo in šport Beltinci

Ljudska glasba prekmurske regije je skupna kulturna dediščina obmejnega območja, ki jo je treba obravnavati kot celoto na obeh straneh meje. Skupna kulturna dediščina postane resnično skupna, ko dovzetno občinstvo sliši slovensko in madžarsko ljudsko pesem, ki izhaja iz istih korenin. V projektu bo predstavljena pristna ljudska glasba Prekmurja in županije Zala, pri čemer bodo sodelovali folklorne skupine, glasbene šole, ki poučujejo ljudsko glasbo in ljubiteljski ljudski pevski zbori iz obeh držav. V Beltincih bodo na javni ljudsko-glasbeni prireditvi v organizaciji ZTKS Beltinci (PP2) sodelovale tri ljudsko-glasbene skupine iz regije in folklorna skupina Glasbene šole Beltinci. Posebnost Glasbene šole Beltinci je, da je edina šola v Sloveniji z oddelkom za cimbale. Na dogodku bo sodelovala vsaj ena madžarska gostujoča skupina ali zbor ter mentorji madžarskih ljudsko-glasbenih skupin, ki bodo nastopile na madžarskem dogodku in učitelji ljudske glasbe osnovne šole Liszt Ferenc v Zalaegerszegu (v županiji Zala se na tej šoli izvaja pouk ljudske glasbe po učnem načrtu). V Zalaegerszegu bodo na javni ljudsko-glasbeni prireditvi v organizaciji neprofitne organizacije Humán Esély Nonprofit Kft. (LP1) nastopili tri skupine oz. zbori ljudske glasbe iz županije Zala ter »mali in veliki zbor« učencev osnovne šole Liszt Ferenc v Zalaegerszegu, ki bodo izvedli zbirke ljudskih pesmi iz županije Zala in Prekmurja. Poleg tega bodo izvajali ljudske pesmi iz zbirk Károlya Horvátha, Józsefa Vajde in Antala Pungorja ter ljudske pesmi iz slovenskih zbirk s skupnimi madžarskimi in slovenskimi koreninami z naslovom »Medved pleše«. Sodelovali bodo vsaj 1 gostujoči slovenski ansambel ter predstavniki madžarskih in slovenskih partnerjev. Za lokalne in regionalne medije bo pripravljeno sporočilo za javnost z opisom ciljev in pričakovanih dosežkov projekta ter programa ljudsko-glasbenih prireditev. Predstavniki medijev bodo povabljeni na dogodke. Ki promociji programa in projekta bomo prispevali tudi z vzpostavitvijo dvojezične strani na Facebooku in obveščanjem o projektnih dogodkih. Skupnostna stran bo vsebovala napovedi, obvestila in fotografsko poročanje o vsakem dogodku ter naslove in kontaktne podatke izvajalcev ljudske glasbe na programskem območju, da se bodo lahko izvajalci in projektni partnerji vzajemno povezali.

Vir: prijavnica (SIHU00075)

Naziv projekta: No border words

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 25.000,00

Trajanje projekta: 1.3.2024 – 30.9.2024

Projektni partnerji: Kulturni center Maribor so.p., Őri Alapítvány

Projekt se ukvarja s skupnim izzivom spodbujanja medsebojnega razumevanja in sodelovanja v obmejni regiji. Partnerji ustvarjajo projekt NO BORDER WORDS za krepitev medsebojnega čezmejnega sodelovanja. V času, ko divjajo vojne na zunanjih mejah Evrope in se gradijo ograje na notranjih mejah, čezmejno sodelovanje ni le aktualno, temveč postaja nujna tema vsakdanjega razmišljanja in prakse. Kulturni center Maribor ima s tovrstnim odnosom že tridesetletne izkušnje, saj že od devetdesetih let organizira mednarodne glasbene festivale, kot sta Rock ob meji in No Border Jam. Tokrat svoje delovanje širimo še na druga področja, saj so nas bogate izkušnje naučile, da umetnost in umetniško soustvarjanje ter izmenjave ustvarjajo močne in trajne vezi med različnimi jezikovnimi, etničnimi in narodnimi skupnostmi. Ker je pomen nad jezikom, se besede ne ustavijo na meji jezikov, načeloma ni nobene ovire, da bi dosegle kogar koli. Dobri prevajalci pomagajo ljudem, ki živijo v različnih jezikovnih okoljih, premagati jezikovne ovire. Njihova vloga je pomembna, saj le s pomočjo dobrih prevodov lahko spoznamo pomen besed in osebo, ki govori v komunikaciji. Čeprav je bil dosežen napredek na področju slovensko-madžarskih kulturnih izmenjav, še vedno čutimo določeno pomanjkanje, predvsem na področju žive, sodobne literature, predvsem med avtorji, ki še nimajo širše, regionalne (srednjeevropske, višegrajske, balkanske) prepoznavnosti. S projektom NO BORDER WORDS želimo ustvariti prve osebne in institucionalne stike ter odpreti možnosti za širše sodelovanje v prihodnosti. Projekt se izvaja preko skupnih dogodkov, akcij in prireditev ter vključuje: srečanja literarnih in glasbenih ustvarjalcev, predstavitev njihovih del založnikom, delavnice, možnost likovnih razstav in skupnih del, pojavljanje v medijih (npr. SI.TV AV). Načrtovanje in izvedba skupnih dogodkov, izdelava novih del, skupno ustvarjanje je nova, ustvarjalna dejavnost, ki postaja stalna oblika sodelovanja. Spodbujamo redno književno prevajalsko prakso, izvajamo projekte skupnih del in povečujemo število objavljenih del. Aktivno povezujemo pisatelje, pesnike in glasbenike za ustvarjanje novih skupnih produkcij. Koprodukcija odgovarja na izzive, s katerimi se soočajo ustvarjalci, založniki in kreativni sektor celotnega prostora. Produkcijske razmere so podobne in nekoliko značilne za obmejna območja. Pomanjkljivosti spreminjamo v priložnosti ter v načrte in realizacije novih produkcij. Sodelovanje omogoča večjo publiciteto, ki je podprta tudi s pozitivno pozornostjo javnosti, usmerjeno v zamejstvo, in se nekoliko lažje kreativno uveljavlja v širšem evropskem prostoru.

Vir: prijavnica (SIHU00091)

Naziv projekta: Namizni tenis povezuje vse starostne skupine, je univerzalni jezik in ga razumejo vsi ljudje.

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 25.000,00

Trajanje projekta: 1.2.2024 – 30.9.2024

Projektni partnerji: Namiznoteniški klub Sobota, Murska Sobota; Szombathely Asztalitenisz Kör

Sodelovanje med klubi je ključnega pomena za napredovanje. Do sedaj smo in še vedno uspešno sodelujemo s klubi po vsej Sloveniji, s klubi iz tujine pa takega sodelovanja še nismo izvajali. Tudi naš partner Namiznoteniški klub iz Szombathely-ja sodeluje s klubi iz Madžarske in se veselijo sodelovanja sedaj tudi s klubom iz tujine, saj bo tako sodelovanje imelo velik učinek na vse sodelujoče. Vsak trener ima svoj pogled na razvoj igralk in igralcev ter več oči vidi, večja je možnost, da se odpravijo vse napake ter, da se vsakemu posamezniku omogoči maksimalen razvoj v igralca-ko namiznega tenisa. Nadgradnja, postati vrhunski igralec-ka pa rabi svoj čas, talent, delo in kvalitetne strokovnjake. Zato bo to sodelovanje med kluboma z dolgo tradicijo, v Murski Soboti se bo v letu 2024 praznovalo 100 let igranja namiznega tenisa v našem mestu ( začetki segajo v leto 1924 ) in klubom na Madžarskem, kjer se igra namizni tenis prav tako že dolga leta, sedanji klub pa je ustanovljen leta 1994, obrodilo sadove in bomo s skupnimi močmi pomagali pri odpravi napak igralk in igralcev ter njim omogočili s sodelovanjem trenerjev iz obeh klubov, tudi napredovanje. Največ koristi pa bodo imeli vsi sodelučjoči, saj se bodo spletle prijateljske vezi v času skupnih treningov, predavanj in preživetih trenutkov ob skupnih kosilih oz. večerjah in prostem času po vseh dnevnih aktivnostih. Tudi starše otrok in mladine bomo vključili, da se bodo lahko v času treninga otrok, starši srečali in spletli prijateljske vezi, kar bi bilo za vse več kot odlično. To je tudi poleg izmenjave izkušenj trenerjev, napredovanja igralk in igralcev, eden glavnih cijev, navezati stike vseh sodelujočih in da sodelovanje na vseh nivojih postane trajno. Načrt povezovanja je tak, da se bomo vsak mesec enkrat odpravili iz Murske Sobote v Szombathely, od meseca oktobra 2023 do meseca maja v letu 2024., kjer bomo opravili daljši skupni trening, imeli različna strokovna predavanja na temo športa, prehrane in splošnega bontona. Prav tako se bodo prijatelji iz Szombathely-ja enkrat mesečno pripeljali k nam v Mursko Soboto, kjer bodo potekale identične aktivnosti. Vmes se bomo družili tudi dva dni, odvisno od tekmovalnih koledarjev v obeh državah, saj imamo oba kluba polno tekmovanj v različni starostnih kategorijah čez celo sezono in še ligaških tekem je precej, tako, da bo potrebno tudi usklajevanje a nam bo s skupnimi močmi in s ciljem, da bomo vsi imeli kaj od tega, tudi uspelo. Na prvem in zadnjem srečanju bomo odigrali dvoboje v različnih starostnih kategorijah, meseca avgusta 2023 se bodo oni udeležili 53. odprtega prvenstva Murske Sobote – 8. memorial Mirka Ungerja in mi se bomo udeležili enega njihovega tekmovanja, datume bomo dobili septembra 2023. Sodelovanje bo omogočilo širše videnje trenerjem v obeh klubih, kako bi lahko njihovi otroci in tudi starejši odpravili morebitne napake v tehničnem smislu izvedenih udarcev, v tehniki gibanja za mizo in s skupnimi idejami, ter različnimi pristopi odpraviti le-te. S skupnimi treningi, izmenjavami izkušenj ter sodelovanjem bodo vsi deležniki imeli možnost napredovanja z odpravo napak v trenutni igri. Otroci bodo spoznali sovrtstnike, kot tudi mladina in seveda tudi članski pogon se bo spoznal in premešal izkušnje. V našem klubu delamo tudi z invalidnimi osebami in jih bomo vključili v kakšen trening, pa tudi z ljudmi s Parkinosonovo boleznijo smo navezali prve stike in bomo tudi tem ljudem omogočili kakšno sodelovanje. Veliko pričakujemo od veteranov in rekreativcev, saj je tako v Pomurju, kot v pokrajini Vas precej tovrstnih zavzetih oseb in bodo imeli priložnost se spoznati, navezati stike in mogoče se tudi poslovno povezati, saj med njimi je precej obrtnikov in ljudi v različnih podjetjih, kjer je možnost sodelovanja potem lahko tudi trajna in tako bo lahko dosežen dodatni učinek, kar bi bilo nekaj novega in izvirnega, da preko športa ljudje navežejo poslovno sodelovanje, mogoče pa se tudi kdo zaljubi…potencialnih pozitivnih učinkov je torej lahko precej od športnega sodelovanja, navezovanja stikov, dolgoročnega sodelovanja na večih področjih in tudi kakšna poroka čez nekaj let ni izključena. Zakaj se ne bi družili, ko živimo tako blizu, a se ne poznamo in edini skupni jezik je namizni tenis in iz tega se lahko razvije res lepo sodelovanje. Jezik sporazumevanja bo od začetka angleščina ali nemščina, predavanja bomo prevajali iz slovenščine v madžarščino in obratno, za mizo pa prevoda ne rabimo, je šport univerzalen jezik in bi bilo res škoda, tega ne povezati. Veselimo se sodelovanja dveh uspešnih namiznoteniških klubov in veselih ter srečnih ljudi preživetih v skupnih aktivnostih tako v Sloveniji, kot na Madžarskem. Hvala za možnost in z veseljem bomo naredili vse, da bomo vsi imeli kaj od tega projekta.

Vir: prijavnica (SIHU00096)

Naziv projekta: DIHAJMO SKUPAJ! LÉLEGEZZÜNK EGYÜTT!

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.800,00

Trajanje projekta: 1.3.2024 – 31.8.2024

Projektni partnerji: OBČINA SELNICA OB DRAVI, Zalakaros Város Önkormányzata

Čezmejno sodelovanje med institucijami in civilno družbo, nepoznavanje jezika in nizko vključevanje civilne družbe vseh generacij v načrtovanje in izvajanje aktivnosti za zagotavljanje trajnostnega – zelenega in vse-vključujočega razvoja lokalnih skupnosti so skupni izzivi, ki jih rešujemo v projektu DIHAJMO. Med obema občinama obstajajo podobnosti, zaradi katerih smo se odločili za prijavo projekta. Projekt smo oblikovali skupaj, vodi ga skupna projektna skupina. Obe občini imata približno enako prebivalcev. Občinski upravi sta si z vidika organizacijske strukture podobni in aktivno sodelujeta z osnovnimi šolami. V obeh občinah je majhen nivo industrializacije. Oboji se srečujemo s staranjem prebivalstva in željo po zelenem in sonaravnem razvoju. Brez aktivnega sodelovanja civilne družbe se trajnostni razvoj družbe ne more zgoditi. Zato je izmenjava znanj in dobrih praks pomembna za obe občini. Cilj projekta »DIHAJMO« je vzpostaviti temelje in krepiti povezanost ter zaupanje za dolgoročno sodelovanje med občinskimi vodstvi kot gonilnimi silami razvoja v občinah. Z dvema srečanjema v obeh občinah želimo vzpostaviti aktivno sodelovanje in osebni kontakt med zaposlenimi ter jim omogočiti izmenjavo dobrih praks. Vsebinsko se obe občini dopolnjujeta v znanjih in izkušnjah: Občina Selnica ob Dravi aktivno dela na zmanjševanju ogljičnega odtisa, ima zastavljeno strategijo zagotavljanje zdravega življenja občanov in narave s podporo trajnostni potrošnji in zmanjševanju in ponovni uporabi odpadkov ter vzpodbujanja blaginje za vse generacije brez kakršne koli diskriminacije glede na spol in starost, je Občina Zalakaros odlična v realizaciji večjih EU projektov trajnostnega in zelenega razvoja. Pomoč pri navezovanju stikov bo dobila civilna družba  (turistično društvo, društvo upokojencev, športna društva, kulturno umetniško društvo…), ki bo v okviru bilateralnih srečanj pridobila nova poznanstva,  znanja z izmenjavo izkušenj, vzpostavila medosebno zaupanje ter odprla pot možnim skupnim projektom. Sodelujoče šole z učenci in učitelji bodo gradili zaupanje in sodelovanje tudi preko digitalnih načinov simultanega prevajanja. Zadnja pričakovana sprememba bo na ravni splošne javnosti, ki bo na javnem dogodku imela možnost izobrazbe in ozaveščanja o trajnostnem bivanju in turizmu ter spoznavanja čezmejnih občin in s tem nižala ostanke meje, ki jo nenehno povzroča velika razlika med obema jezikoma. Naš glavni rezultat bosta dva (po en v vsaki občini) celodnevna vsebinsko strukturirana dogodka: DIHAJMO S SELNICO OB DRAVI in DIHAJMO Z ZALAKAROSOM, ki bosta javna. Na obeh dogodkih bodo sodelovali predstavniki obeh občinskih uprav, civilne družbe (društev in nevladnih organizacij),  osnovnih šol,  učenci in širša javnost. Dopoldan bo predstavljena gostiteljska občina in sestanki občinskih vodstev, društev in nevladnih organizacij in šol ter delavnica uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (digitalnih prevajalnikov) za učence. Popoldan bodo  skupne športne aktivnosti, javna predstavitev občine gostje s kulturnih programom ter sejmom trajnostnih izdelkov z degustacijo lokalnih izdelkov in prezentacijo turistične ponudbe. Predstavitev parterjev in njihove civilne družbe na sejmu trajnosti bo turistično razvitemu Zalakarosu omogočila odlično promocijo in povečala prepoznavnost kraja širši javnosti v partnerski občini. Trajnostni izdelki iz Selnice ob Dravi pa bodo povečali svojo prepoznavnost in tržni potencial. Partnerja bosta podpisala tudi Sporazum o sodelovanju na področju gospodarstva, kulture in športa, kar bo strateški okvir nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Predstavniki osnovnih šol bodo podpisali Dogovor o sodelovanju kot prvi korak k  rednim izmenjavam znanja in obiskov ter možnostim sodelovanja na mednarodnih projektih. Projekt DIHAJMO podaja inovativen pristop k razvoju čezmejnega sodelovanja med institucijami in civilno družbo na področju gospodarstva,  kulture in športa vključujoč tematiko zelenega razvoja in digitalizacije. Projekt bo razvil inovativen način vzpostavitve medgeneracijskega in meddruštvenega  sodelovanja in gradnje zaupanja za manjše občine, kjer imajo tako institucije kot civilna družba manj znanja in izkušenj za čezmejno povezovanje.  

Vir: prijavnica (SIHU00098)

Naziv projekta: MURA-ZALA Youth Community

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.725,00

Trajanje projekta: 1.4.2024 – 31.3.2025

Projektni partnerji: Zalaegerszegi Gazdasági, Informatikai, Műszaki Képzésekért Alapítvány, Pomursko madžarsko mladinsko društvo – Muravidéki Magyar Ifjúsági Szervezet, OBČINA LENDAVA – LENDVA KÖZSEG

Cilj projekta MURA-ZALA Youth Community je vzpostaviti medsebojno zaupanje med tremi sodelujočimi partnerji: Ustanova za gospodarstvo, informatiko in tehnično izobraževanje Zalaegerszeg kot vodilni partner na madžarski strani, Pomursko madžarsko mladinsko društvo (PMMD) in Občina Lendava na slovenski strani, ki izvajata vrsto čezmejnih in regionalnih programov. Partnerji so se dolgoročno zavezali, da bodo mladim (srednješolcem in študentom) pomagali, da bi po končanem šolanju ostali na tem območju in jim pomagali pri iskanju njihovih poklicnih ciljev ter tako zmanjšali izseljevanje iz regij Zala in Pomurje. Projektni partnerji bodo podpisali sporazum o sodelovanju s katerim se bodo zavezali k dvigu izobrazbene ravni v obeh regijah, kar bi lahko bila tudi podlaga za standardni projekt. Cilj projekta je vzpostaviti partnerstvo treh sodelujočih organizacij, s čim bi zagotovili dolgoročno doseganje splošnih ciljev. Z izvedenimi programi bodo tri sodelujoče organizacije spodbujale medsebojno sodelovanje in razumevanje med več kot 60 udeleženci ciljne skupine iz Slovenije in Madžarske. Za dosego opredeljenih ciljev bodo v programskem obdobju v obeh državah potekali trije dogodki. Na delavnici za voditelje bodo udeleženci spoznali slovenski in madžarski srednješolski in visokošolski izobraževalni sistem, njune pozitivne vidike in dobre prakse, ki jih bodo lahko uporabili na ustreznih zagovorniških in strokovnih forumih. Tako ZKA kot PMMD se zavezujeta, da bosta za ciljno skupino organizirala tridnevne tabore, na katerih se bosta s strokovnimi programi odzvala na nastale težave in področja, ki jih je treba izboljšati. Na taborih bodo mladi udeleženci v okviru tematskih strokovnih dni (Cultural day, Traditional and Sports day, Carrier day) imeli priložnost spoznati kulturo drug drugega, trajnostni razvoj, nevarnosti spletnega prostora, dobre prakse v okviru digitalne samozaščite itd., se seznanili z usposabljanjem, ki ga ponuja kampus Panonske Univerze v Zalaegerszegu, poklicnimi potmi po vstopu na trg dela, kariernimi možnostmi, športnimi dejavnostmi in številnimi dejavnostmi za predstavitev inovacijskih možnosti v industriji in visokem šolstvu na področju usposabljanja. Mladinski tabor Lendava ponuja tri tematske dneve (kulturni dan, tradicionalni in športni dan, karierni dan) za medsebojno spoznavanje kulture, industrijskega okolja, ljudskega izročila in športa. Cilj sodelovanja je tudi omogočiti dijakom, da se po končanem srednješolskem izobraževanju izobražujejo v visokošolskem zavodu, ki jim nudi tako vrsto izobrazbe kot tudi ustrezna poklicna znanja ter tako zmanjšati izseljevanje v večja mesta in prestolnico. Vzajemno zaupanje med projektnimi partnerji pomaga pri nadaljnjem skupnem razmišljanju, ugotavljanju prihodnjih težav ciljne skupine, skupnem ukrepanju po skupnem razmišljanju, reševanju težav in postavljanju temeljev za prihodnjo obsežno uporabo. V okviru projekta bodo mladi Slovenci in Madžari spoznavali priložnosti, ki jih ponujajo visokošolske ustanove na obeh straneh meje, kulturne vrednote in dobre prakse ter rešitve za trajnostne probleme. Projekt ponuja priložnost, da se učijo iz dobrih praks drug drugega in jih skupaj uporabijo za doseganje nadaljnjih ciljev kot podlago za prihodnje skupne projekte. Skupni tabori in izkušnje mladih ob meji bodo ustvarili močan občutek kohezije in spodbujali srednješolske in visokošolske izobraževalne sisteme v sodelovanje med obema državama. Bližina obeh regij pomaga ustvarjati priložnosti za učenje v državah drugih regij. Študenti, dijaki in vodje institucij iz obeh držav bodo v okviru srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja spoznavali izobraževalne sisteme, kulture ter kulturne, družbene in trajnostne vrednote druge države. Bližina meje bo dijakom omogočila, da bodo svojo poklicno pot gradili v domačih podjetjih in podjetjih s seznama partnerjev za dvojno usposabljanje v kampusu Zalaegerszeg, hkrati pa bodo lahko ostali blizu doma. Inovativni element projekta je olajšanje prenosa srednješolskih in visokošolskih študijskih programov, ki se ponujajo med obema državama. 

Vir: prijavnica (SIHU00102)

Naziv projekta: Kot nekoč Küzmič – Povežimo nekdanji skupni kulturni prostor tudi danes

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.9.2024 – 31.10.2024

Projektni partnerji: Razvojni zavod Občine Puconci, Szakonyfalu Község Önkormányzata

Današnje geografsko območje, kjer danes živijo Porabski Slovenci, in območje Prekmurja je bilo v času  pred 2. svetovno vojno skupni prostor. Tamkajšnji prebivalci, na ozemlju med Muro in Rabo, so razvili svoj jezik, staro prekmurščino. Poleg enotnega jezika, so imeli podoben način življenja in kulturne navade. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja. Z grobo politično prekinitvijo so se te vezi v preteklosti pretrgale, v današnjem času pa jih ponovno oživljamo in negujemo. Zato smo se v okviru Razvojnega zavoda Puconci in Občine Sakalovci dogovorili za sodelovanje, za katero si bomo prizadevali, da bi postalo trajno tudi v prihodnje. S čezmejnimi kulturnimi dogodki, želimo povezati nekdanji skupni kulturni prostor, katerega rdeča nit je Števan Küzmič, ki je utemeljitelj prekmurskega jezika, saj je avtor prvega dela v prekmurščini. Küzmičeva dela in njegovi prevodi v prekmurščino so bili podlaga za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenstva na tedanjem območju Habsburške monarhije.  Pisatelj, učitelj in duhovnik Števan Küzmič, rojen leta 1723, v Strukovcih Sloveniji, a je služboval, ustvarjal in živel na Madžarskem, kjer je tudi pokopan. Njegova dela so nastala v duhu reformacijskega gibanja, ki je uveljavilo potrebo, da naj vsak narod bere božjo besedo v svojem jeziku. Küzmič je s prevodi tedanjih ključnih del in s svojimi avtorskimi deli pomembno prispeval k  širjenju in utemeljitvi prekmurske književnosti. Prav tako pa je imel tudi pomembno izobraževalno vlogo za tedanje prebivalce, saj je pisal knjige tudi o zgodovini, matematiki, geografiji… Küzmič povezuje Prekmurje in Porabje v zgodovinskem in kulturnem kontekstu, s čimer poudarja skupno kulturno dediščino in identiteto. V letošnjem letu obeležujemo 300-letnico njegovega rojstva. Da bi zavedanje o njegovi pomembnosti, za tedanji in tudi kasnejši čas, kar najbolje približali prekmurskemu in porabskemu prostoru, in spletli vezi za nadaljnje sodelovanje, bomo pripravili čezmejna dogodka, ki bosta posvečena Küzmiču, hkrati pa bomo ustvarili priložnost in okolje, v katerem se bomo širše medsebojno povezovali, zagotovili prijetno druženje in obiskovalcem ponudili bogat kulturno-zabavni program. Dogodka bosta potekala pod naslovom: Kot nekoč Küzmič – Povežimo nekdanji skupni kulturni prostor tudi danes. Z oblikovanjem dogodka, ki bo namenjen druženju in spoznavanju Prekmurcev iz Slovenije in Porabcev iz Madžarske na podlagi zapuščine pisatelja Küzmiča, ki nas je že povezoval nekoč in nas na podlagi stare prekmurščine, ki jo še vedno razumemo na obeh straneh, povezuje še danes. Cilj projekta bo smiselna povezava prebivalcev na obeh straneh meje, z dvema celodnevnima dogodkoma, ki bosta lepo zaokrožila skupno zgodovinsko in kulturno zgodbo o Küzmiču. Celodnevni dogodek bo izvrstna priložnost za srečanje in izmenjavo društev, umetnikov, lokalnih ponudnikov, članov občinskih uprav in svetov, zainteresiranih prebivalcev vseh starostnih skupin. Prav tako pa bo ponudil pomembne informacije o naši kulturni povezanosti  skozi zgodovino in poskrbel za živost in ohranitev starega prekmurskega jezika. Skupni dogodek bo na tak način poklon naši skupni kulturni dediščini, ki ji do sedaj nismo namenili dovolj pozornosti. V okviru dogodkov bomo identificirali zgodovinska dejstva in oblikovali razstavo o delu in življenju Števana Küzmiča, ki bo popolnoma nova in na ogled v obeh državah. Koncept dveh podobnih dogodkov, ki bosta združevala kulturno, izobraževalno, gastronomsko in zabavno komponento, iz obeh držav in v obeh državah, bo v tem okolju edinstven in popolnoma nov, saj tovrstnih dogodkov še nismo imeli. Preko dogodkov bomo krepili kulturno dediščino in ohranjali prekmursko in porabsko narečje, saj bosta govorjeni besedi na dogodkih obe narečji. Gostje bodo tako deležni ekskurzije po poti življenja in dela Küzmiča v obeh državah, si ogledali razstavo njegovih del, prisostvovali kulturnemu programu, okusili lokalno kulinariko in se v sproščenem vzdušju podružili ter spoznali med seboj.  Da bi bila izkušnja čim bolj zanimiva bomo program oblikovali na način, da bo ta privlačen za več ciljnih skupin.

Vir: prijavnica (SIHU00104)

Naziv projekta: Z medkulturnim dialogom krepimo čezmejne vezi med generacijami

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.4.2024 – 30.6.2024

Projektni partnerji: Korenika, zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, Šalovci; MURABA KORLÁTOLT FELELŐSSÉGŰ EURÓPAI TERÜLETI TÁRSULÁS

Pomurje in Porabje se kot obmejni podeželski regiji srečujeta s številnimi skupnimi razvojnimi izzivi, kot je dolgotrajna brezposelnost, nizka stopnja podjetniške dejavnosti, odseljevanje mladih, staranje prebivalstva in socialna izključenost, predvsem starejših. Na podeželju obstajajo določene socialno varstvene storitve, predvsem za starejše, ki pa so zaradi nizke povezanosti in neinformiranosti potencialnih uporabnikov pogosto neizkoriščene. Močno vlogo na podeželju imajo društva in nevladne organizacije, ki skrbijo za medgeneracijsko povezovanje na mikro ravni in organizirajo številne družabne aktivnosti. V Šalovcih in v Monoštru delujejo tudi primeri dobre prakse v socialnem podjetništvu, katerih namen je ravno z usposabljanjem in zaposlovanjem ranljivih skupin graditi podjetniško zgodbo ter ustvarjati pozitivne družbene učinke. Partnerja Korenika in Muraba sta se povezala z namenom uresničevanja skupnega poslanstva, ki temelji predvsem na povezovanju ključnih organizacij ter uporabnikov v smeri zmanjšanja socialne izključenosti ter izboljšanja storitev za ranljive skupine na podeželju. Skozi organizacijo in izvedbo dogodkov bomo ključne institucije na področju socialnega in invalidskega varstva povezali z nevladnim sektorjem in potencialnimi koristniki ter splošno javnostjo. Z izvedbo festivalov bomo spodbudili zaupanje, povečali stopnjo medsebojnega razumevanja in povezanost prebivalcev v čezmejnem območju. Z izvedbo posvetov in kulturnega dogajanja znotraj celodnevnih festivalov Šalovcih in v Monoštru bomo povezali ključne akterje, ki naslavljajo potrebe ranljivih skupin, potrebe podeželja, ustvarili nove povezave pri sodelovanju ter spodbujali medgeneracijsko solidarnost. Projekt je izjemnega pomena z vidika ozaveščanja, informiranja in povezovanja akterjev v smeri iskanja rešitev za omenjene izzive. V okviru festivalov, ki so med ljudmi dobro sprejeti, bomo skozi druženje in posamezne debate vzpostavili medkulturni dialog. Partnerja bosta na ta način s čezmejnim pristopom dosegla rezultate na bistveno višji ravni. Korenika bo poskrbela za koordinacijo projekta, organizacijo dogodka v Šalovcih ter sodelovala pri oblikovanju in izvedbi programa dogodka v Monoštru. Pri samem vsebinskem delu dogodka bo Korenika odigrala ključno vlogo, saj bo pripravila iztočnice in vodila posamezne posvete, debate ter pritegnila ključne institucije na slovenski strani. Partner Muraba bo poskrbel za kulturni del ter za koordinacijo sodelujočih organizacij na Madžarskem. Organizacijska ekipa obeh dogodkov bo skupna. Z organizacijo javnih čezmejnih dogodkov bomo okrepili medsebojne odnose, ustvarili nove povezave pri sodelovanju civilne družbe, spodbujali čezmejno medgeneracijsko solidarnost, zaupanje in medkulturni dialog. Okrepili bomo vlogo društev (mladinskih in društev starejših), socialnih podjetij ter jih povezali med seboj. Povezali jih bomo hkrati tudi z mrežo javnih institucij in nevladnih organizacij. Organizirana bosta 2 javna skupna čezmejna dogodka, kjer se bo predstavilo vsaj 30 ponudnikov. Obiskalo ju bo 400 obiskovalcev. Program dogodkov bo v treh sklopih: strokovni, kulturni in družabni. Strokovni posveti bodo namenjeni javnim institucijam, socialnim podjetjem, lokalnim oblastem ter javnosti. Prvi dogodek bo potekal meseca aprila oz. maja na socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, drug kot nadgradnja prvega pa bo potekal v Monoštru v mesecu avgustu. Dogodek v Šalovcih bo temeljil na medsebojnem spoznavanju ključnih institucij na področju socialnega vključevanja in medgeneracijskega sodelovanja. Izvajalci storitev na podeželju bodo sodelovali kot govorci in bodo skozi posvet skupaj z obiskovalci orisali ključne izzive na čezmejnem območju. Oblikovana bo mreža ključnih institucij na področju socialnega in invalidskega varstva, ki bodo s prenosom informacij in dobrih praks svoje sodelovanje še nadgradile. Medkulturni dialog ter prisostvovanje tako mlajše kakor tudi starejše generacije bo ključen za celostno obravnavo izzivov na podeželju. Dogodek v Monoštru bo v ospredje postavil koristnike storitev, in sicer mlade, starejše ter invalide. Okrogla miza bo namenjena njim in bo vključevala njihovo aktivno vlogo. Institucijam bodo predstavili svoj vidik, potrebe ter orisali možnosti medgeneracijskega sodelovanja. Partnerja Korenika in Muraba bosta tudi po zaključku projekta poslanstvo še nadgrajevala in dolgoročno sodelovala za krepitev čezmejnih vezi med generacijami.  Kulturni in družabni del dogodkov bo potekal vzporedno s strokovnim delom. V Sloveniji se bo dogodek osredotočil na odnos do naravne in kulturne dediščine, vključil kmetijstvo, medtem ko se bo dogodek v Monoštru osredotočil predvsem na kulturno dediščino (ohranjanje zgodovine in tradicije).

Vir: prijavnica (SIHU00105)

Besedilo za delavnice