Projekt PollenAct prispeva h krepitvi ozaveščanja o pomenu in vrednosti divjih opraševalcev za ohranjanje biotske pestrosti ter vpeljuje skupne ukrepe za njihovo zaščito in učinkovitejše upravljanje na čezmejnem programskem območju. Divji opraševalci so nepogrešljivi pri vzdrževanju zdravega ekosistema, vendar sta se v zadnjih desetletjih njihova številčnost in raznolikost  drastično zmanjšali, zato potrebujemo smernice za uspešno zamejitev izginjanje pestrosti naravnih habitatov in zmanjševanja števila divjih opraševalcev ter z inovativnim pristopom zagotoviti aktivnejše zavedanje ciljnih skupin o pomenu njihovega varovanja.

Število in vrste divjih opraševalcev na obmejnem območju med Slovenijo in Madžarsko znatno upadajo, kar gre pripisati predvsem uničevanju njihovih habitatov zaradi posledic obsežne kmetijske dejavnosti,  gozdarstva, urbanizacije in neustreznega upravljanja z vodami. Krčenje gozdov, izsuševanje in oranje travnikov so glavni vzroki za ogrožanje obstoja določenih vrst in izumrtje drugih. Ker je za programsko območje obenem značilno tudi onesnaževanje okolja, nizka stopnja preprečevanja tveganj, pomanjkanje raziskav in inovacij, negativen odnos državljanov do narave in podnebja ter pomanjkanje mreženja med lokalnimi, regionalnimi in čezmejnimi organi upravljanja in ker biodiverziteta še vedno ni dovolj splošno znan pojem, želimo s projektom osvetlit problematiko in razsežnosti, ki jih ima nezadostno ohranjanje naravne pestrosti na naše okolje in kvaliteto življenja. Naslavljanje tega problema temelji prav v čezmejnem prenosu znanja in vpeljavi pilotnih ukrepov za obogatitev in ohranjanje naravnih habitatov divjih opraševalcev, implementiranih na obeh straneh meje, s  katerimi zagotavljamo boljšo ekološko povezljivost in širšo vpletenost deležnikov, zlasti na lokalni čezmejni ravni.

Kot glavni skupni cilj smo opredelili vpeljevanje naravovarstvenih in ozaveščevalnih ukrepov za ohranjanje divjih opraševalcev in njihovih naravnih habitatov na skupnem čezmejnem območju, kar dosegamo z oblikovanjem skupnih teoretičnih izhodišč, analizo stanja na obmejnem območju in pripravo skupne strategije upravljanja z divjimi opraševalci in ohranjanja biodiverzitete. Nadalje, z ustvarjanjem naravnih habitatov divjih opraševalcev in dvigovanjem ozaveščenosti za omilitev njihovega upada, prispevamo k krepitvi naravnega okolja, kot tudi veščin ciljnih skupin čezm. prostora. Pilotne ukrepe bomo vpeljali na treh različnih lokacijah, pri čemer bo v Lentiszombathely postavljeno samozadostno demonstracijsko okolje z mešanico avtohtonega rastlinja za vzdrževanje skupnosti divjih opraševalcev, v dvorcu Rakičan bomo revitalizirali že vzpostavljeno biodiverzitetno učno pot med dvorcem in Biotehniško šolo Rakičan, pri čemer vpeljujemo novo zeleno točko v obliki multi-senzoričnem pristopu ureditve vrta. Biotehniška šola Rakičan v sklopu povezovalne učne poti, revitalizira in razširjuje obstoječi zeliščni vrt v habitat  divjih opraševalcev, kjer bo v sklopu združene setve posajena inovativna mešanica avtohtonih, divjim opraševalcem prijaznih rastlin. Namen ureditve vseh treh lokacij je ne zgolj vidno poseči v izboljšanje stanja naravnih habitatov in obogatiti naravno biodiverziteto programskega območja, ampak tudi vzpostaviti demonstracijske točke, namenjene ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja biodiverzitete in spodbujanja deležnikov, lokalnih skupnosti, mlajših generacij in drugih, da prepoznajo vrednost biotske pestrosti. Naravne demonstrativne točke s vključenimi učnimi vsebinami in vpeljanimi elementi zelene infrastrukture ter naravovarstvenimi principi celostno zaokrožujejo skupno čezmejno učno pot divjih opraševalcev. Namero trajnostnega sodelovanja med organizacijami za ohranjanje biotske raznovrstnosti obmejnega območja in varovanja divjih opraševalcev, se partnerji zavezujemo tudi s podpisom strateškega dokumenta oz. sporazuma o dolgoročnem sodelovanju tudi po uradnem koncu projekta.

Pri projektu je pomemben tudi izobraževalni vidik in učne vsebine, prilagojene različnim ciljnim skupinam (nadgradnja obstoječe aplikacije, tematske delavnice, krajši učni filmi, javni dogodki, ipd.), kot tudi aktivnosti ozaveščanja in informiranja, s katerimi vplivamo na spremembe v zavedanju posameznikov, podjetij, skupnosti, izobraževalnih ustanov in drugih javnih institucij (skupne akcije zasaditve medovitih rastlin v Prekmurju, Podravju ter županijah Zala in Vas). Ker kot ključno prepreko pri višanju ozaveščanja opredeljujemo nezadostno komunikacijo o vlogi in pomenu biotske pestrosti, bo projektni pristop inovativen prav v naravnanosti občinstvu, najsi bo to lokalna skupnost ali strokovna javnost. S skupnim razvojem strategije in vpeljavo pilotnih ukrepov temelječih na naravnih virih (multi-funkcijski vrtovi) izboljšujemo ekološko stanje in povezanost čezm. okolja, pri čemer ozaveščanje ciljnih skupin nakazuje pot do trajnostnega načina življenja.

Datum zaključka projekta:

30.6.2027