Projekt From Mill to Mill odgovarja v prvi vrsti na izziv akutnega pomanjkanja ustreznih programskih in hkrati marketinško zanimivih vsebin, s katerimi bi ene najpomembnejših elementov ruralne tradicije in nepremične kulturne dediščine vseh v projekt vključenih regij, to je starodavnih mlinov, rešili pred njihovim počasnim propadanjem in izginjanjem. Izziv ni lokalen, niti regionalen, niti samo slovenski ali madžarski, temveč je splošno prisoten v naglo se spreminjajočem ruralnem prostoru moderne Evrope. S tem čezmejnim projektom se naslavlja torej le del dosti bolj kompleksnega problema, vendar pa se skozi njega prvič ponujajo rešitve, kot jih v tem prostoru do sedaj še ni bilo. S projektom se bo vzpostavil prvi čezmejni razpršeni muzej mlinarstva, ki bo kot nova turistična destinacija preko novega turističnega produkta ter blagovne znamke pripeljal k mlinom ciljne skupine, ki sedaj v teh mlinih ne bodo želeli zmleti svojega pridelka žitaric, ampak bodo v prvi vrsti kot turisti želeli spoznati in uživati zgodbo nekdanjega mlinarstva, kot jim bo ponujena v okviru novega muzeja. S tem bo na vprašanje o smiselnosti nadaljnje eksistence mlinov veliko lažje odgovoriti, saj jim bodo ogledi, vodstva in prodaja spominkov prinašali pomemben del dodatnih prihodkov. Zgodbe mlinarstva ni moč dovolj dobro predstaviti z enim samim mlinom, različnih mlinov pa tudi ni nikjer blizu skupaj, da bi lahko za njihov ogled naredili zgolj nekaj korakov. Zgodba, ki nastaja s tem projektom, je zanimiva, ker so vanjo vključeni nekateri najbolj reprezentativni mlini na obeh straneh meje: majhen družinski mlin ob hudourniku, velik in deloma plavajoči mlin na reki, mlin na vzpetini z vetrnico za izkoriščanje energije vetra, mlin ob potoku, ki je mlel tudi bučna semena ter ga je poganjal lesni plin, mlin ob potoku na padajočo vodo iz zajezitve in še in še. Na nek način so si vsi ti mlini podobni, po drugi strani pa tudi tipsko različni – zlasti z vidika načina izkoriščanja energije za mletje zrn. V zgodbo se bodo namreč vključevali vedno novi mlini, saj bo muzej v svojem razvoju privabljal vedno nove mline in tako še bogatil svojo ponudbo. Poglavitni cilj projekta je »ubiti več muh na en mah«, kar najprej pomeni prispevati k preprečevanju izginjanja mlinov kot neprecenljivih elementov nepremične kulturne in tehniške dediščine preko njihovega povezovanja v skupno zgodbo muzeja mlinarstva, nato je naslednja »ubita muha« privabljanje novih turističnih obiskovalcev z novo turistično ponudbo mlinov kot turistične destinacije območja, ki ga ti mlini pokrivajo; tretja »ubita muha« je izboljšati usposobljenost in poznavanje delovanja mlinov preko izvedenih usposabljanj turističnih in pedagoških delavcev ter priprave posebnih tematskih gradiv za šolajočo se mladino; zadnja, četrta »ubita muha« pa je s serijo medijskih aktivnosti in izvedbe dogodkov ob mlinih pomembno dvigniti obstoječi nivo ozaveščenosti kar najširšega kroga prebivalstva o vsestransko izjemnem pomenu, ki ga imajo mlini za današnji čas.

Konkretni rezultati projekta so izvedbeno porazdeljeni med zastavljene kazalnike učinka. Prvi kazalnik se nanaša na reševanje izhodiščnega problema celotnega projekta, ki je v manku smisla nadaljnjega obstoja mlinov kot objektov kulturne dediščine. Rešitev oziroma izbrani pristop k naslavljanju izvornega izziva, ki je hkrati dolgoročen, turistično-tržno zanimiv in ki je v danem času logistično, kadrovsko, finančno in organizacijsko izvedljiv, je institucionalizacija upravljanja z mlini, torej ustanovitev upravljavskega telesa muzeja in sprejetjem načrta njegovega upravljanja. Naslednji kazalnik sledi prejšnjemu, preko njega pa se zasleduje projektni cilj zagotavljanja funkcionalne operativnosti institucionalizacije mreže mlinov in to s čezmejnim sodelovanjem 5 organizacij. Tretji kazalnik zasleduje cilje povezovanja in vzajemnega delovanja različnih organizacij na obeh straneh meje s skupno ponudbo, skupno prepoznavnostjo, enotno organizacijo upravljanja z mlini in skupno medijsko kampanjo.

Novo in izvirno v tem projektu je skorajda vse, saj česa takega v tem prostoru še ni bilo; resda so razpršeni muzeji že znana praksa, a čezmejnega razpršenega muzeja ni nikjer drugje. Nov je tudi pristop k reševanju problematike, saj se bo ustanovilo novo upravljavsko telo, nova organizacija, ki bo – ob že izkazani podpori stroke – izvajalo vse naloge upravljanja z muzejem. Osnovni dokument bo torej načrt upravljanja, neke vrste skupna strategija, ki bo opredeljeval kaj, zakaj, kako, s čim, kdo in kdaj bo izvajal konkretne naloge za čim bolj uspešno delovanje muzeja in čim večji turistični obisk.

Datum zaključka projekta:

30.4.2027