Skupni izziv, ki ga je projekt reševal s čezmejnim sodelovanjem, je bil izboljšanje znanja in zavedanja odločevalcev ter povečanje sodelovanja med odločevalci in »terenom« na področju preprečevanja in odprave energetske revščine gospodinjstev. Ocene, ki povezujejo energetsko revščino s stopnjo tveganja socialne izključenosti, ter lastne projekcije so kazale, da se je z energetsko revščino srečevalo okrog 13 % gospodinjstev na programskem območju. Tudi programsko območje se je v tem obdobju srečevalo z dvigom cen energije in energentov, kar je dodatno prispevalo k povečanju problema energetske revščine. Razmere na terenu so zahtevale ukrepanje. Na področju energetske revščine je bilo potrebno postaviti realna izhodišča, pridobiti podatke na terenu ter opredeliti delež gospodinjstev, ki so se že srečevala, in delež tistih, ki so se v kratkem nameravala oziroma bi se lahko srečala z energetsko revščino. Energetska revščina je bila večplastna težava in izziv, ki je zahteval sodelovanje ključnih akterjev in odločevalcev, ki so lahko konkretno ukrepali. Hkrati jim je bilo potrebno pripraviti ustrezna izhodišča za ukrepanje ter nakazati možne rešitve.

Projekt je prispeval k zmanjševanju energetske revščine z aktivnostmi, usmerjenimi v izboljšanje energetske učinkovitosti in izkoriščanje obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Rezultati so se pokazali v nižji porabi energije, večji energetski učinkovitosti in boljšem izkoriščanju endogenih potencialov lokalnih virov energije ter posledično v nižjih emisijah CO₂. Koncept z akcijskim načrtom je vključeval socialno šibke in socialno ogrožene skupine na programskem območju, ki jih je energetska revščina najbolj ogrožala. Oblikovana je bila pobuda od spodaj navzgor, preizkušeni so bili različni pristopi ter pripravljena izhodišča in zaveze za usklajen boj proti energetski revščini gospodinjstev.

V okviru projekta EnerTy smo se združili štirje partnerji, vsak odgovoren za izvedbo aktivnosti v svoji regiji. Partnerji smo imeli interno znanje in kompetence, saj smo že sodelovali v projektu Interreg SI-HU Green Line. Ob zaključku projekta Green Line so partnerji podpisali protokol o dolgoročnem sodelovanju za izboljšanje stanja trajnostne energije na celotnem območju čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. V obdobju energetske draginje, sprožene po začetku ukrajinske vojne, smo partnerji zaznali, da so se problemi in izzivi, povezani z energetsko revščino, v vseh regijah programskega območja še povečali. Čeprav smo partnerji dobro poznali področje, nismo razpolagali z vsemi podatki o stanju niti z zbranimi primeri dobrih praks, politik in instrumentov, ki bi jih lahko zagotovili skozi projektno sodelovanje.

Vodilni partner je že izvajal energetske preglede na terenu in je razpolagal z določenimi podatki za slovenski del regije, madžarska partnerja pa sta v okviru projekta izvedla energetske preglede v gospodinjstvih ter tako zagotovila del vhodnih podatkov za analizo in prikaz stanja ogroženosti z energetsko revščino. Vsi partnerji so vzpostavili stik s ključnimi organizacijami v regiji, ki so zagotovile manjkajoče podatke. Oblikovana je bila metodologija za izvedbo teh aktivnosti, na koncu pa je bila pripravljena primerjalna analiza stanja.

V drugem delovnem paketu je bil pripravljen pregled dobrih pristopov in instrumentov ter smernice za oblikovanje politik. Koncept preprečevanja in odprave energetske revščine s priporočili za čezmejno regijo SI–HU je predstavljal temelj sodelovanja, vsebinsko usmeritev dela in okvir za opredelitev potencialnih organizacij. Pomemben del dokumenta so bili identificirani in predlagani ukrepi za odpravo in preprečevanje energetske revščine. Dokument je predstavljal tudi osnovo za vsebine, ki so jih zajemali protokoli.

Organizacije so podpisale Protokole prepoznavnosti in zavezanosti ukrepom za zmanjšanje energetske revščine. Podpisniki, med njimi odločevalci na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter druge ključne organizacije s področja energetske revščine, so zagotovili, da je imel projekt tudi po zaključku trajen učinek na programsko območje in njegovo prebivalstvo. Oblikovana je bila čezmejna skupina organizacij, katere dolgoročno sodelovanje je bilo usmerjeno v spremljanje izvajanja protokolov ter čezmejni monitoring sprememb politik in novih instrumentov. Vsebina sodelovanja se je po potrebi in glede na relevantnost nadgrajevala s sodelovanjem in/ali vključevanjem v EU projektne pobude. Dodana vrednost projekta se je pokazala v zmanjšanju stopnje energetske revščine, zlasti v manj razvitih regijah Slovenije in Madžarske.

Datum zaključka projekta:

30.11.2025