REGIOTASTE je živahen čezmejni projekt, ki povezuje osnovne šole iz Slovenije in Madžarske, lokalne kulinarične mojstre, domače kuharice in kuharje ter organizacije s področja dediščine. Skupaj smo se podali na pot raziskovanja, ohranjanja in praznovanja skoraj pozabljenih kulinaričnih tradicij obmejnega prostora.

Med majem in oktobrom 2025 je bilo izvedenih sedem praktičnih delavnic – štiri v Sloveniji in tri v Porabju (županija Vas) na Madžarskem. V program se je aktivno vključilo več kot 260 udeležencev, predvsem mladih, ki so se znanja učili neposredno od tistih, ki še vedno nosijo spomin na jedi naših babic in prababic.

Vsaka delavnica je združevala kuhanje, pripovedovanje zgodb in raziskovalno delo. Učenci osnovnih šol so zapisovali stare recepte, narečne izraze in postopke priprave ter ob tem odkrivali slikovita poimenovanja jedi, kot so “kukarčni žganiki”, “oženjena kaša”, “zelejna šaláta s tikvinin olijon”, “straušanca”, “rejpna zaunityá” ali madžarska “szilvás piskóta” z bezgovim testom. Te jedi ne pričajo le o bogati podeželski dediščini pokrajine, temveč tudi o tesni prepletenosti slovenskega in madžarskega kulinaričnega prostora.

Delavnice so potekale v šolskih kuhinjah, skupnostnih prostorih in celo na učni kmetiji, kjer so učenci kuhali z roko v roki z lokalnimi gospodinjami, kuharji, zaposlenimi iz ranljivih skupin ter kulinaričnimi ustvarjalci. Pripravljali so tradicionalne enolončnice, praznične sladice, stare kmečke zajtrke in nedeljske dobrote – včasih povsem po izvirnih receptih, drugič pa v sodobnejši, domiselno nadgrajeni različici. Posebno mesto je imela četrta delavnica, na kateri je sodelovala znana slovenska kulinarična ustvarjalka Urška Fartelj, ki je učencem pokazala, kako tradicionalne recepte posodobiti, ne da bi pri tem izgubili njihovo identiteto.

Eden ključnih dosežkov projekta REGIOTASTE je razvoj skupne raziskovalne metodologije, po kateri so delovale vse tri sodelujoče šole – OŠ Velika Polana (SI), OŠ Števanovci / Apátistvánfalva (HU) in OŠ Gornji Senik / Felsőszölnök (HU). Učenci so po enotni strukturi zbirali terenske zgodbe, opravljali pogovore s starejšimi, risali in ilustrirali recepte, fotografirali postopke ter primerjali narečne izraze. Zaključne delavnice so bile namenjene tudi urejanju in povezovanju vsega zbranega gradiva v skupno digitalno publikacijo (PDF), ki jo hranijo projektna partnerja in šole ter bo dolgoročno služila kot dragocen kulinarični arhiv za prihodnje generacije.

Projekt je močno prispeval tudi h krepitvi čezmejnih vezi in zaupanja. Sprva zadržani učenci so postali samozavestni sodelavci, gospodinje, ki še nikoli niso poučevale, so stopile v vlogo mentoric, kuharji z obeh strani meje pa so delili svoje poglede na trajnostno gastronomijo. Projekt je pritegnil tudi veliko medijske pozornosti – od lokalnega radia in regionalnih časopisov do televizijskih oddaj o slovenski manjšini na Madžarskem ter močne prisotnosti na družbenih omrežjih.

REGIOTASTE ni le ohranil tradicionalnih jedi, temveč je znova prebudil ponos, radovednost in prijateljstvo čez meje. Dokazal je, da je prav hrana tisti univerzalni jezik, ki povezuje ljudi, spodbuja nadaljnje sodelovanje in prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja.

Slike: REGIOTASTE