Osnovnošolci so na delavnici projekta GUČIMO raziskovali svoje korenine v Muzeju Avgusta Pavla! Z ustvarjanjem, starimi igrami in pesmijo so se povezovali s prekmurskim in porabskim narečnim jezikom.

Dne 17. avgusta 2026 je Muzej Avgusta Pavla v okviru projekta GUČIMO izvedel prvo otroško delavnico z naslovom »Turistična privlačnost slovenske narodnostne zbirke Muzeja Avgusta Pavla, njena povezanost z izobraževalnimi ustanovami in slovenskimi narodnostnimi samoupravami«.

Dogodek je združil 25 osnovnošolcev (od 1. do 8. razreda) iz dvojezičnih šol in naselij s slovensko narodnostno samoupravo v Porabju, vključno z Gornjim Senikom, Števanovci, Monoštrom, Ronacom in Čretnikom.

Pod vodstvom muzejskih pedagoginj Margit Mayer Gáspárné in Andree Károly ter direktorice muzeja Tiborné Horváth so se mladi udeleženci v treh jezikih — madžarščini, knjižni slovenščini in lokalnem slovenskem narečju — podali na ustvarjalno potovanje po svojih kulturnih koreninah.

Dan, poln učenja, jezika in igre:

  • Raziskovanje tradicionalnega življenja: Po uvodnem spoznavanju in jutranjem prigrizku so si otroci ogledali slovensko zbirko muzeja ter spoznali tradicionalni način življenja lokalne slovenske skupnosti.
  • Ustvarjalni in jezikovni izzivi: Za utrditev novega znanja so narisali domišljijsko tradicionalno vaško domačijo ter se v vseh treh jezikih naučili poimenovanja stavb in predmetov. Reševali so muzejske sestavljanke, iz drobcev slik sestavljali tradicionalne noše ter vadili narečno besedišče.
  • Glasba in gibanje: Skupina se je skozi ritmično gibanje in ples naučila ljudsko pesem »Marko skače / Markó ugrál« ter raziskovala njeno vsebino v slovenščini in madžarščini.
  • Tradicionalne igre: Živahno popoldne se je zaključilo z risanjem vtisov, sladoledom in starimi lokalnimi igrami, kot sta mlin s fižolovimi zrni in narečne izštevanke.

Z združevanjem igre, ustvarjanja in učenja jezika je delavnica uspešno okrepila stik mladih z njihovo lokalno jezikovno dediščino ter dokazala, da prekmurski in porabski narečni jezik ostajata živa spona med generacijami.

Slike: GUČIMO