Naziv projekta: Pametno, zeleno in digitalno pri poklicnem izobraževanju

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.845,00

Trajanje projekta: 1.1.2025 – 31.12.2025

Projektni partnerji: Pomurska gospodarska zbornica, Zala Vármegyei Kereskedelmi és Iparkamara

Trgovinska in industrijska zbornica županije Zala in Pomurska gospodarska zbornica že več kot desetletje uspešno sodelujeta na področju gospodarskega razvoja in poklicnega izobraževanja, njune dejavnosti pa pozitivno vplivajo na gospodarstvo slovensko-madžarske obmejne regije. Gospodarstvo se sooča z nenehno spreminjajočimi se izzivi, s katerimi se lahko spopade le, če se lahko hitro in učinkovito odziva na spreminjajoče se poslovne, digitalne in okoljske razmere ter razmere na trgu dela. S tem v mislih je naš projekt namenjen oblikovanju stališč mladih, pri čemer se osredotočamo na nenehno izpolnjevanje današnjih digitalnih in trajnostnih poklicnih pričakovanj, pomen vseživljenjskega učenja, prilagodljivosti, odpornosti ter pridobivanja digitalnih in zelenih veščin. Evropska komisija je razvoj znanj in spretnosti postavila v središče politične agende Evropske unije, da bi podprla razvoj obstoječih spretnosti in pridobivanje novih znanj ter javne in zasebne naložbe v znanja in spretnosti ljudi. Na ta način želimo podpreti mlade v obmejni regiji, da si ustvarijo kariero v domačem okolju in tako prispevajo k razvoju regije. V okviru projekta SMARAGDITE nameravamo organizirati dva obsežna dogodka v Pomurju in županiji Zala, ki bosta osredotočena na podjetja v turističnem, gostinskem in gradbenem sektorju ter na učence / dijake kot bodoče zaposlene. Ti dve ciljni skupini se bosta srečali in sodelovali na Festivalu poklicev v sproščenem in neformalnem festivalskem vzdušju, kar bo pripomoglo k razvoju tesnejših medsebojnih odnosov. Poleg strokovnih programov bodo na skupaj organiziranih slovensko-madžarskih prireditvah potekale tudi strokovne delavnice o inovativnih zelenih in digitalnih rešitvah za mlade ter strokovna tekmovanja za sodelujoče madžarske in slovenske učence / dijake v posameznih sektorjih. Da bi povezali generacije v zadevnih sektorjih, bomo pogledali, kako so se turistične in gradbene dejavnosti, orodja in pričakovanja oblikovali in razvijali ter kako je mogoče tradicionalne dobre prakse in postopke uporabiti v sodobnem času. Načrtujemo, da bo Festival poklicev postal največji slovensko-madžarski strokovni dogodek v obmejni regiji. Naše dejavnosti želimo uresničiti na nov in inovativen način, z uporabo virov, ki jih ponujajo digitalne možnosti, posebno pozornost pa želimo nameniti spretnostim, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod, saj podjetja najbolj potrebujejo takšne zaposlene, ki imajo te spretnosti. Rezultat našega projekta bo še dodatno okrepljeno strokovno sodelovanje med institucijama obeh projektnih partnerjev, skupno razmišljanje in skupaj se bomo lotevali problemov ter iskali rešitve na le-te v slovensko-madžarski obmejni regiji.

Vir: prijavnica (SIHU00058)

Naziv projekta: Vzpostavitev in krepitev bridge skupnosti v čezmejnem prostoru

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 22.375,00

Trajanje projekta: 1.5.2024 – 30.4.2025

Projektni partnerji: ZSR – zavod za socialni razvoj Murska Sobota, so.p.; Nagykanizsai Bridzs Sportegyesület

Bridge je miselni šport, ki je tako kot šah priznan s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in ga trenutno na svetu igra že več kot 60 milijonov oseb.  Ponekod v Evropi bridge poučujejo v šolah. Številne raziskave kažejo, da se je uspeh učencev / igralcev bridža izboljšal pri številnih predmetih. Od 1.10.2022 je bridž predmet tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in nosi 3 ECTS točke in ga trenutno obiskuje 32 udeležencev, kar je maksimalno predvideno število študentov. Bridge je kompleksna igra s kartami, za katero sta potrebna dva para igralcev. Bistvo igre je vzpostavljen »most« med dvema partnerjema – soigralcema, ki se s pomočjo pravil igre in z neverbalno komunikacijo sporazumeta o strategiji igre. Bridge nas uči logičnega razmišljanja, strpnosti, potrpežljivosti, vztrajnosti, sodelovalnosti, empatije, poštenosti ter nas vzpodbuja k raziskovanju, iskanju dodatnega znanja in naravnanosti k uspehu. Skozi igranje bridža spontano prihaja tudi do interakcije med mladimi in starejšimi in tako do medgeneracijskega sodelovanja. Vse naše sosede vključno s Slovenijo premorejo nekaj več kot 25000 registrirani igralcev bridža, v Sloveniji in na Madžarskem nas je 618. To so le tisti igralci, ki hodijo na turnirje in v klubih plačujejo članarino. Ljubiteljskih igralcev je veliko več. Ker ugotavljamo, da v klubih igra vse več seniorjev (nad 60 let) in vse manj juniorjev (do 30 let), želimo skozi projektne aktivnosti prispevati k popularizaciji bridža, predvsem med mladimi, saj ta nudi bistveno bolj koristno in kvalitetno preživljanje prostega časa, kot igračkanje z IT napravami. Želimo vzpostaviti čezmejno bridge skupnost, ki bo uspešno sodelovala še dolga leta po projektu in bo uspešno organizirala čezmejne bridge turnirje  v nepozabnem okolju ob vrhunski lokalni turistični ponudbi – nastanitve, kulinarika, vinarstvo, rokodelstvo, doživetja, naravna in kulturna dediščina,…

Namen projekta je:

• ozaveščanje javnosti o pozitivnih vplivih igranja bridža na zdravje za starejše (spomin, demenca, alzheimer) in razvoj mladih (kognitivni razvoj, socialne veščine) ter animacija novih igralcev;
• pri tem se bomo posluževali vseh možnih kanalov pri vseh partnerjih – novinarska konferenca, dvojezične informativne  zloženke, fB, spletne strani partnerjev in Interreg programa, obvestila novinarjem,..
• animacijske aktivnosti po srednjih šolah in univerzah ter izvedba brezplačnih tečajev bridža za zainteresirane (mlade) igralce v Pomurju in Zalski županiji;
• krepitev medgeneracijskega sodelovanja;
• informiranje o zabavnosti in izzivalnosti igre, ki je za majhen denar vsakomur na voljo in predstavitev igre skozi projektne aktivnosti;
• druženje in spoznavanje ljudi – igralcev bridža čez mejo Slovenija – Madžarska in širše;
• poglobljeno čezmejno sodelovanje med klubi; in nenazadnje
• tekmovanje – organizacija BRIDGE FESTIVALA – 4 turnirjev (s skupno najmanj 250 udeleženci) v prekomejnem pasu Slovenije in Madžarske.

S tem želimo tudi lokalnim (turističnim) ponudnikom na obeh straneh meje pokazati priložnost za promocijo, sodelovanje  in vključitev svoje ponudbe na čezmejnih bridge dogodkih.

Vir: prijavnica (SIHU00063)

Naziv projekta: Ohranjanje rokodelske dediščine na čezmejnem območju Slovenije in Madžarske

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 14.687,50

Trajanje projekta: 1.3.2024 – 30.6.2024

Projektni partnerji: Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja, z.o.o.; Vasvári Nagytérségi Népfőiskoláért Alapítvány

Projekt Crafts4Future se s čezmejnim sodelovanjem projektnih partnerjev Pomelaj in VNNA v prvi vrsti sooča z izzivom slabšega povezovanja rokodelcev oziroma obrtnikov čezmejnega območja, ki pa se srečujejo z izzivi izseljevanja ljudi iz ruralnih območij, s tem izginjanja rokodelske dediščine, obrti in podjetništva na tem območju, jezikovnih barier, privlačnosti območja in sledenja trendom ter vključevanja socialno ogroženih skupin v delo in aktivnosti. Cilj projekta je postaviti temelje za dolgoročno sodelovanje institucij in krepitev zaupanja na čezmejnem območju Slovenije in Madžarske skozi sedem delavnic na področju rokodelstva, z uvedbo inovativnih pristopov v ohranjanje kulturne dediščine. Glede na trenutno stanje na trgu dela želimo pri mladih ozavestiti, da je potrebno kulturo in kulturno dediščino negovati, saj bo ta glede na trende masovne prodaje, z vidika višanja cen in vse večjih negativnih vplivov na okolje, v prihodnosti še kako pomembna. Delavnice bodo temeljile na pristopu mentorstva, razen prve delavnice, ki bo povezala lokalne rokodelce iz Pomurske regije in županije Vas in Zala, z namenom oblikovanja strategije izvajanja nadaljnjih aktivnosti, tudi po zaključku projekta. Glavna kazalnika učinka sta: 6 organizacij, ki čezmejno sodelujejo in ki delujejo na področju kulture, kulturne dediščine in rokodelstva in 7 skupno organiziranih čezmejnih dogodkov na temo ohranjanja rokodelske dediščine za mlade. Od sodelovanja organizacij in organizacije delavnic oziroma dogodkov bodo imeli koristi tako projektni partnerji, kot tudi vsi ostali deležniki vključeni v projekt, pa tudi širša javnost, ki jo bomo dosegali s pomočjo različnih komunikacijskih orodij in kanalov. Glavna ciljna skupina so rokodelci in mladi, v katerih vidimo potencial in razvoj. Korist se bo kazala tudi v povečani ozaveščenosti ciljnih skupin in v privlačnosti čezmejne regije. Institucije, ki povezujejo rokodelce iz obeh strani meje, se soočajo z istimi izzivi, nekoč skupnega območja. Rokodelstvo ima na tem območju izhaja iz istih temeljev, medtem ko so določene prakse v eni državi napredovale bolj kot v drugi in obratno. Prav zaradi tega je potreba po čezmejnem sodelovanju še višja in kaže dobre potenciale za razvoj območja ob podpori organizacij, ki imajo znanje in izkušnje, ki lahko rokodelstvo dvignejo na višji nivo. Projekt bo uporabljal različne pristope k ohranjanju kulturne dediščine in rokodelstva na način, da bodo ti sledili trendom in inovativnim pristopom v panogi kot so uporaba okolju prijaznih materialov, materialov ponovne uporabe, modnih trendov, vključevanje in zaposlovanje socialno ogroženih oseb, drugačni načini organizacije dogodkov in delavnic na tem področju, vključevanje influencerjev v aktivnosti in podobno. Vse to so prakse, ki kažejo izvirnost čezmejnega sodelovanja in kjer se ene izmed teh na čezmejnem območju še niso uporabljale.

Vir: prijavnica (SIHU00071)

Naziv projekta: Skupne aktivnosti za ohranitev tradicije mlinov in mlinarstva na čezmejnem območju SI-HU

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.800,00

Trajanje projekta: 15.2.2024 – 14.9.2024

Projektni partnerji: Zavod Multimedija Panonija-MMP zavod za informiranje in obveščanje okolja, Cven; BABIČEV MLIN NA MURI – zavod za ohranjanje, razvoj in promocijo Babičevega mlina na Muri, Veržej; Csörötneki Ifjúsági Kulturális Egyesület

Projekt Mills – our mutual value odgovarja v prvi vrsti na izziv akutnega pomanjkanja ustreznih rešitev, s katerimi bi ene najpomembnejših elementov ruralne tradicije in nepremične kulturne dediščine obeh v projekt vključenih regij, to je mlinov in mlinarstva, rešili pred njihovim počasnim propadanjem in izginjanjem. Izziv ni lokalen, niti regionalen, niti samo slovenski ali madžarski, temveč je splošno prisoten v naglo se spreminjajočem ruralnem prostoru moderne Evrope. S tem čezmejnim projektom se naslavlja torej le del dosti bolj kompleksnega problema, vendar pa se skozi njega prvič ponujajo rešitve, kot jih v tem prostoru do sedaj še ni bilo: čezmejno povezovanje slovenskih in madžarskih nevladnih organizacij na področju ohranjanja tradicije mlinarstva preko organizacije in izvedbe odmevnih javnih dogodkov ob Muri in Rabi. S temi dogodki se bodo pripadniki ciljnih skupin oz kar najširša javnost nagovorili v smislu iskanja odgovorov na vprašanje o smiselnosti nadaljnje eksistence mlinov in pri tem postavili v ospredje vlogo teh mlinov, ki jo lahko že danes, še bolj pa v prihodnosti, odigrajo na področju prehranske samo-zadostnosti, trajnostne energetske rabe, ohranjanja skupne kulturno tehnične dediščine  ter ohranjanja notranje socialnih odnosov, ki so bili značilni za življenje prebivalcev, ki so bivali z in ob mlinih. Zgodba, ki nastaja s tem projektom, je še posebej zanimiva zato, ker so vanjo vključeni nekateri najbolj reprezentativni mlini na obeh straneh meje: zadnji delujoči rečni mlin na Muri ter nekoč zelo pomemben mlin na Rabi; hkrati pa tudi zato, ker se s tem projektom inštalira nepogrešljiva vloga, ki jo je pripravljena nase prevzeti čezmejna nevladna lokalna iniciativa treh partnerjev pri popularizaciji in re-evalvaciji  dediščine mlinarstva na teh dveh rekah. Konkretni rezultati projekta so izvedbeno porazdeljeni med zastavljene kazalnike učinka. Prvi kazalnik se nanaša na reševanje izhodiščnega problema celotnega projekta, ki je v manku zainteresiranih akterjev oz deležnikov, kateri bi bili pripravljeni investirati svoj čas in človeške vire v iskanje najboljših načinov, kako v prihodnosti trajno zagotoviti nadaljnji obstoj mlinov kot objektov kulturno-tehniške dediščine. Drugi kazalnik pa se nanaša na demonstriranje učinkovitosti javnih dogodkov ob teh mlinih za njihovo popularizacijo, kot  enem od možnih načinov za realizacijo doseganje prej omenjenega cilja. Oba dogodka, ki bosta izvedena v obdobju med majem in septembrom 2024, združuje isti koncept, po katerem bo najprej v programu izvedba strokovnega posveta z gostovanjem kompetentnih strokovnjakov (etnologi, konzervatorji kulturne dediščine, upravljavci mlinov,…), v nadaljevanju pa še izvedba kulturnega dela z nastopom domačih in gostujočih plesnih in folklornih skupin (3+2). Spremljajoči program pa bo sestavljala otvoritev razstave nagrajenih likovnih del otrok in mladine na temo tradicije mlinarstva (30 del), predstavitev in podpisovane skupne peticije za ohranitev mlinov ter kulinarično tekmovanje (kruh, langaš). Na prireditvenem prostoru bodo vseskozi prisotni tudi lokalni ponudniki na stojnicah (10+10). Vse skupaj na obeh dogodkih bo navzočih najmanj 500 obiskovalcev iz Slovenije in Madžarske.

Vir: prijavnica (SIHU00072)

Naziv projekta: Skupne ljudsko-glasbene korenine – skupne predstavitve

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.4.2024 – 30.9.2024

Projektni partnerji: “HUMÁN ESÉLY” Tanácsadó Nonprofit Közhasznú Korlátolt Felelősségű Társaság, Javni zavod za turizem kulturo in šport Beltinci

Ljudska glasba prekmurske regije je skupna kulturna dediščina obmejnega območja, ki jo je treba obravnavati kot celoto na obeh straneh meje. Skupna kulturna dediščina postane resnično skupna, ko dovzetno občinstvo sliši slovensko in madžarsko ljudsko pesem, ki izhaja iz istih korenin. V projektu bo predstavljena pristna ljudska glasba Prekmurja in županije Zala, pri čemer bodo sodelovali folklorne skupine, glasbene šole, ki poučujejo ljudsko glasbo in ljubiteljski ljudski pevski zbori iz obeh držav. V Beltincih bodo na javni ljudsko-glasbeni prireditvi v organizaciji ZTKS Beltinci (PP2) sodelovale tri ljudsko-glasbene skupine iz regije in folklorna skupina Glasbene šole Beltinci. Posebnost Glasbene šole Beltinci je, da je edina šola v Sloveniji z oddelkom za cimbale. Na dogodku bo sodelovala vsaj ena madžarska gostujoča skupina ali zbor ter mentorji madžarskih ljudsko-glasbenih skupin, ki bodo nastopile na madžarskem dogodku in učitelji ljudske glasbe osnovne šole Liszt Ferenc v Zalaegerszegu (v županiji Zala se na tej šoli izvaja pouk ljudske glasbe po učnem načrtu). V Zalaegerszegu bodo na javni ljudsko-glasbeni prireditvi v organizaciji neprofitne organizacije Humán Esély Nonprofit Kft. (LP1) nastopili tri skupine oz. zbori ljudske glasbe iz županije Zala ter »mali in veliki zbor« učencev osnovne šole Liszt Ferenc v Zalaegerszegu, ki bodo izvedli zbirke ljudskih pesmi iz županije Zala in Prekmurja. Poleg tega bodo izvajali ljudske pesmi iz zbirk Károlya Horvátha, Józsefa Vajde in Antala Pungorja ter ljudske pesmi iz slovenskih zbirk s skupnimi madžarskimi in slovenskimi koreninami z naslovom »Medved pleše«. Sodelovali bodo vsaj 1 gostujoči slovenski ansambel ter predstavniki madžarskih in slovenskih partnerjev. Za lokalne in regionalne medije bo pripravljeno sporočilo za javnost z opisom ciljev in pričakovanih dosežkov projekta ter programa ljudsko-glasbenih prireditev. Predstavniki medijev bodo povabljeni na dogodke. Ki promociji programa in projekta bomo prispevali tudi z vzpostavitvijo dvojezične strani na Facebooku in obveščanjem o projektnih dogodkih. Skupnostna stran bo vsebovala napovedi, obvestila in fotografsko poročanje o vsakem dogodku ter naslove in kontaktne podatke izvajalcev ljudske glasbe na programskem območju, da se bodo lahko izvajalci in projektni partnerji vzajemno povezali.

Vir: prijavnica (SIHU00075)

Naziv projekta: No border words

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 25.000,00

Trajanje projekta: 1.3.2024 – 30.9.2024

Projektni partnerji: Kulturni center Maribor so.p., Őri Alapítvány

Projekt se ukvarja s skupnim izzivom spodbujanja medsebojnega razumevanja in sodelovanja v obmejni regiji. Partnerji ustvarjajo projekt NO BORDER WORDS za krepitev medsebojnega čezmejnega sodelovanja. V času, ko divjajo vojne na zunanjih mejah Evrope in se gradijo ograje na notranjih mejah, čezmejno sodelovanje ni le aktualno, temveč postaja nujna tema vsakdanjega razmišljanja in prakse. Kulturni center Maribor ima s tovrstnim odnosom že tridesetletne izkušnje, saj že od devetdesetih let organizira mednarodne glasbene festivale, kot sta Rock ob meji in No Border Jam. Tokrat svoje delovanje širimo še na druga področja, saj so nas bogate izkušnje naučile, da umetnost in umetniško soustvarjanje ter izmenjave ustvarjajo močne in trajne vezi med različnimi jezikovnimi, etničnimi in narodnimi skupnostmi. Ker je pomen nad jezikom, se besede ne ustavijo na meji jezikov, načeloma ni nobene ovire, da bi dosegle kogar koli. Dobri prevajalci pomagajo ljudem, ki živijo v različnih jezikovnih okoljih, premagati jezikovne ovire. Njihova vloga je pomembna, saj le s pomočjo dobrih prevodov lahko spoznamo pomen besed in osebo, ki govori v komunikaciji. Čeprav je bil dosežen napredek na področju slovensko-madžarskih kulturnih izmenjav, še vedno čutimo določeno pomanjkanje, predvsem na področju žive, sodobne literature, predvsem med avtorji, ki še nimajo širše, regionalne (srednjeevropske, višegrajske, balkanske) prepoznavnosti. S projektom NO BORDER WORDS želimo ustvariti prve osebne in institucionalne stike ter odpreti možnosti za širše sodelovanje v prihodnosti. Projekt se izvaja preko skupnih dogodkov, akcij in prireditev ter vključuje: srečanja literarnih in glasbenih ustvarjalcev, predstavitev njihovih del založnikom, delavnice, možnost likovnih razstav in skupnih del, pojavljanje v medijih (npr. SI.TV AV). Načrtovanje in izvedba skupnih dogodkov, izdelava novih del, skupno ustvarjanje je nova, ustvarjalna dejavnost, ki postaja stalna oblika sodelovanja. Spodbujamo redno književno prevajalsko prakso, izvajamo projekte skupnih del in povečujemo število objavljenih del. Aktivno povezujemo pisatelje, pesnike in glasbenike za ustvarjanje novih skupnih produkcij. Koprodukcija odgovarja na izzive, s katerimi se soočajo ustvarjalci, založniki in kreativni sektor celotnega prostora. Produkcijske razmere so podobne in nekoliko značilne za obmejna območja. Pomanjkljivosti spreminjamo v priložnosti ter v načrte in realizacije novih produkcij. Sodelovanje omogoča večjo publiciteto, ki je podprta tudi s pozitivno pozornostjo javnosti, usmerjeno v zamejstvo, in se nekoliko lažje kreativno uveljavlja v širšem evropskem prostoru.

Vir: prijavnica (SIHU00091)

Naziv projekta: Namizni tenis povezuje vse starostne skupine, je univerzalni jezik in ga razumejo vsi ljudje.

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 25.000,00

Trajanje projekta: 1.2.2024 – 30.9.2024

Projektni partnerji: Namiznoteniški klub Sobota, Murska Sobota; Szombathely Asztalitenisz Kör

Sodelovanje med klubi je ključnega pomena za napredovanje. Do sedaj smo in še vedno uspešno sodelujemo s klubi po vsej Sloveniji, s klubi iz tujine pa takega sodelovanja še nismo izvajali. Tudi naš partner Namiznoteniški klub iz Szombathely-ja sodeluje s klubi iz Madžarske in se veselijo sodelovanja sedaj tudi s klubom iz tujine, saj bo tako sodelovanje imelo velik učinek na vse sodelujoče. Vsak trener ima svoj pogled na razvoj igralk in igralcev ter več oči vidi, večja je možnost, da se odpravijo vse napake ter, da se vsakemu posamezniku omogoči maksimalen razvoj v igralca-ko namiznega tenisa. Nadgradnja, postati vrhunski igralec-ka pa rabi svoj čas, talent, delo in kvalitetne strokovnjake. Zato bo to sodelovanje med kluboma z dolgo tradicijo, v Murski Soboti se bo v letu 2024 praznovalo 100 let igranja namiznega tenisa v našem mestu ( začetki segajo v leto 1924 ) in klubom na Madžarskem, kjer se igra namizni tenis prav tako že dolga leta, sedanji klub pa je ustanovljen leta 1994, obrodilo sadove in bomo s skupnimi močmi pomagali pri odpravi napak igralk in igralcev ter njim omogočili s sodelovanjem trenerjev iz obeh klubov, tudi napredovanje. Največ koristi pa bodo imeli vsi sodelučjoči, saj se bodo spletle prijateljske vezi v času skupnih treningov, predavanj in preživetih trenutkov ob skupnih kosilih oz. večerjah in prostem času po vseh dnevnih aktivnostih. Tudi starše otrok in mladine bomo vključili, da se bodo lahko v času treninga otrok, starši srečali in spletli prijateljske vezi, kar bi bilo za vse več kot odlično. To je tudi poleg izmenjave izkušenj trenerjev, napredovanja igralk in igralcev, eden glavnih cijev, navezati stike vseh sodelujočih in da sodelovanje na vseh nivojih postane trajno. Načrt povezovanja je tak, da se bomo vsak mesec enkrat odpravili iz Murske Sobote v Szombathely, od meseca oktobra 2023 do meseca maja v letu 2024., kjer bomo opravili daljši skupni trening, imeli različna strokovna predavanja na temo športa, prehrane in splošnega bontona. Prav tako se bodo prijatelji iz Szombathely-ja enkrat mesečno pripeljali k nam v Mursko Soboto, kjer bodo potekale identične aktivnosti. Vmes se bomo družili tudi dva dni, odvisno od tekmovalnih koledarjev v obeh državah, saj imamo oba kluba polno tekmovanj v različni starostnih kategorijah čez celo sezono in še ligaških tekem je precej, tako, da bo potrebno tudi usklajevanje a nam bo s skupnimi močmi in s ciljem, da bomo vsi imeli kaj od tega, tudi uspelo. Na prvem in zadnjem srečanju bomo odigrali dvoboje v različnih starostnih kategorijah, meseca avgusta 2023 se bodo oni udeležili 53. odprtega prvenstva Murske Sobote – 8. memorial Mirka Ungerja in mi se bomo udeležili enega njihovega tekmovanja, datume bomo dobili septembra 2023. Sodelovanje bo omogočilo širše videnje trenerjem v obeh klubih, kako bi lahko njihovi otroci in tudi starejši odpravili morebitne napake v tehničnem smislu izvedenih udarcev, v tehniki gibanja za mizo in s skupnimi idejami, ter različnimi pristopi odpraviti le-te. S skupnimi treningi, izmenjavami izkušenj ter sodelovanjem bodo vsi deležniki imeli možnost napredovanja z odpravo napak v trenutni igri. Otroci bodo spoznali sovrtstnike, kot tudi mladina in seveda tudi članski pogon se bo spoznal in premešal izkušnje. V našem klubu delamo tudi z invalidnimi osebami in jih bomo vključili v kakšen trening, pa tudi z ljudmi s Parkinosonovo boleznijo smo navezali prve stike in bomo tudi tem ljudem omogočili kakšno sodelovanje. Veliko pričakujemo od veteranov in rekreativcev, saj je tako v Pomurju, kot v pokrajini Vas precej tovrstnih zavzetih oseb in bodo imeli priložnost se spoznati, navezati stike in mogoče se tudi poslovno povezati, saj med njimi je precej obrtnikov in ljudi v različnih podjetjih, kjer je možnost sodelovanja potem lahko tudi trajna in tako bo lahko dosežen dodatni učinek, kar bi bilo nekaj novega in izvirnega, da preko športa ljudje navežejo poslovno sodelovanje, mogoče pa se tudi kdo zaljubi…potencialnih pozitivnih učinkov je torej lahko precej od športnega sodelovanja, navezovanja stikov, dolgoročnega sodelovanja na večih področjih in tudi kakšna poroka čez nekaj let ni izključena. Zakaj se ne bi družili, ko živimo tako blizu, a se ne poznamo in edini skupni jezik je namizni tenis in iz tega se lahko razvije res lepo sodelovanje. Jezik sporazumevanja bo od začetka angleščina ali nemščina, predavanja bomo prevajali iz slovenščine v madžarščino in obratno, za mizo pa prevoda ne rabimo, je šport univerzalen jezik in bi bilo res škoda, tega ne povezati. Veselimo se sodelovanja dveh uspešnih namiznoteniških klubov in veselih ter srečnih ljudi preživetih v skupnih aktivnostih tako v Sloveniji, kot na Madžarskem. Hvala za možnost in z veseljem bomo naredili vse, da bomo vsi imeli kaj od tega projekta.

Vir: prijavnica (SIHU00096)

Naziv projekta: DIHAJMO SKUPAJ! LÉLEGEZZÜNK EGYÜTT!

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.800,00

Trajanje projekta: 1.3.2024 – 31.8.2024

Projektni partnerji: OBČINA SELNICA OB DRAVI, Zalakaros Város Önkormányzata

Čezmejno sodelovanje med institucijami in civilno družbo, nepoznavanje jezika in nizko vključevanje civilne družbe vseh generacij v načrtovanje in izvajanje aktivnosti za zagotavljanje trajnostnega – zelenega in vse-vključujočega razvoja lokalnih skupnosti so skupni izzivi, ki jih rešujemo v projektu DIHAJMO. Med obema občinama obstajajo podobnosti, zaradi katerih smo se odločili za prijavo projekta. Projekt smo oblikovali skupaj, vodi ga skupna projektna skupina. Obe občini imata približno enako prebivalcev. Občinski upravi sta si z vidika organizacijske strukture podobni in aktivno sodelujeta z osnovnimi šolami. V obeh občinah je majhen nivo industrializacije. Oboji se srečujemo s staranjem prebivalstva in željo po zelenem in sonaravnem razvoju. Brez aktivnega sodelovanja civilne družbe se trajnostni razvoj družbe ne more zgoditi. Zato je izmenjava znanj in dobrih praks pomembna za obe občini. Cilj projekta »DIHAJMO« je vzpostaviti temelje in krepiti povezanost ter zaupanje za dolgoročno sodelovanje med občinskimi vodstvi kot gonilnimi silami razvoja v občinah. Z dvema srečanjema v obeh občinah želimo vzpostaviti aktivno sodelovanje in osebni kontakt med zaposlenimi ter jim omogočiti izmenjavo dobrih praks. Vsebinsko se obe občini dopolnjujeta v znanjih in izkušnjah: Občina Selnica ob Dravi aktivno dela na zmanjševanju ogljičnega odtisa, ima zastavljeno strategijo zagotavljanje zdravega življenja občanov in narave s podporo trajnostni potrošnji in zmanjševanju in ponovni uporabi odpadkov ter vzpodbujanja blaginje za vse generacije brez kakršne koli diskriminacije glede na spol in starost, je Občina Zalakaros odlična v realizaciji večjih EU projektov trajnostnega in zelenega razvoja. Pomoč pri navezovanju stikov bo dobila civilna družba  (turistično društvo, društvo upokojencev, športna društva, kulturno umetniško društvo…), ki bo v okviru bilateralnih srečanj pridobila nova poznanstva,  znanja z izmenjavo izkušenj, vzpostavila medosebno zaupanje ter odprla pot možnim skupnim projektom. Sodelujoče šole z učenci in učitelji bodo gradili zaupanje in sodelovanje tudi preko digitalnih načinov simultanega prevajanja. Zadnja pričakovana sprememba bo na ravni splošne javnosti, ki bo na javnem dogodku imela možnost izobrazbe in ozaveščanja o trajnostnem bivanju in turizmu ter spoznavanja čezmejnih občin in s tem nižala ostanke meje, ki jo nenehno povzroča velika razlika med obema jezikoma. Naš glavni rezultat bosta dva (po en v vsaki občini) celodnevna vsebinsko strukturirana dogodka: DIHAJMO S SELNICO OB DRAVI in DIHAJMO Z ZALAKAROSOM, ki bosta javna. Na obeh dogodkih bodo sodelovali predstavniki obeh občinskih uprav, civilne družbe (društev in nevladnih organizacij),  osnovnih šol,  učenci in širša javnost. Dopoldan bo predstavljena gostiteljska občina in sestanki občinskih vodstev, društev in nevladnih organizacij in šol ter delavnica uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (digitalnih prevajalnikov) za učence. Popoldan bodo  skupne športne aktivnosti, javna predstavitev občine gostje s kulturnih programom ter sejmom trajnostnih izdelkov z degustacijo lokalnih izdelkov in prezentacijo turistične ponudbe. Predstavitev parterjev in njihove civilne družbe na sejmu trajnosti bo turistično razvitemu Zalakarosu omogočila odlično promocijo in povečala prepoznavnost kraja širši javnosti v partnerski občini. Trajnostni izdelki iz Selnice ob Dravi pa bodo povečali svojo prepoznavnost in tržni potencial. Partnerja bosta podpisala tudi Sporazum o sodelovanju na področju gospodarstva, kulture in športa, kar bo strateški okvir nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Predstavniki osnovnih šol bodo podpisali Dogovor o sodelovanju kot prvi korak k  rednim izmenjavam znanja in obiskov ter možnostim sodelovanja na mednarodnih projektih. Projekt DIHAJMO podaja inovativen pristop k razvoju čezmejnega sodelovanja med institucijami in civilno družbo na področju gospodarstva,  kulture in športa vključujoč tematiko zelenega razvoja in digitalizacije. Projekt bo razvil inovativen način vzpostavitve medgeneracijskega in meddruštvenega  sodelovanja in gradnje zaupanja za manjše občine, kjer imajo tako institucije kot civilna družba manj znanja in izkušenj za čezmejno povezovanje.  

Vir: prijavnica (SIHU00098)

Naziv projekta: MURA-ZALA Youth Community

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.725,00

Trajanje projekta: 1.4.2024 – 31.3.2025

Projektni partnerji: Zalaegerszegi Gazdasági, Informatikai, Műszaki Képzésekért Alapítvány, Pomursko madžarsko mladinsko društvo – Muravidéki Magyar Ifjúsági Szervezet, OBČINA LENDAVA – LENDVA KÖZSEG

Cilj projekta MURA-ZALA Youth Community je vzpostaviti medsebojno zaupanje med tremi sodelujočimi partnerji: Ustanova za gospodarstvo, informatiko in tehnično izobraževanje Zalaegerszeg kot vodilni partner na madžarski strani, Pomursko madžarsko mladinsko društvo (PMMD) in Občina Lendava na slovenski strani, ki izvajata vrsto čezmejnih in regionalnih programov. Partnerji so se dolgoročno zavezali, da bodo mladim (srednješolcem in študentom) pomagali, da bi po končanem šolanju ostali na tem območju in jim pomagali pri iskanju njihovih poklicnih ciljev ter tako zmanjšali izseljevanje iz regij Zala in Pomurje. Projektni partnerji bodo podpisali sporazum o sodelovanju s katerim se bodo zavezali k dvigu izobrazbene ravni v obeh regijah, kar bi lahko bila tudi podlaga za standardni projekt. Cilj projekta je vzpostaviti partnerstvo treh sodelujočih organizacij, s čim bi zagotovili dolgoročno doseganje splošnih ciljev. Z izvedenimi programi bodo tri sodelujoče organizacije spodbujale medsebojno sodelovanje in razumevanje med več kot 60 udeleženci ciljne skupine iz Slovenije in Madžarske. Za dosego opredeljenih ciljev bodo v programskem obdobju v obeh državah potekali trije dogodki. Na delavnici za voditelje bodo udeleženci spoznali slovenski in madžarski srednješolski in visokošolski izobraževalni sistem, njune pozitivne vidike in dobre prakse, ki jih bodo lahko uporabili na ustreznih zagovorniških in strokovnih forumih. Tako ZKA kot PMMD se zavezujeta, da bosta za ciljno skupino organizirala tridnevne tabore, na katerih se bosta s strokovnimi programi odzvala na nastale težave in področja, ki jih je treba izboljšati. Na taborih bodo mladi udeleženci v okviru tematskih strokovnih dni (Cultural day, Traditional and Sports day, Carrier day) imeli priložnost spoznati kulturo drug drugega, trajnostni razvoj, nevarnosti spletnega prostora, dobre prakse v okviru digitalne samozaščite itd., se seznanili z usposabljanjem, ki ga ponuja kampus Panonske Univerze v Zalaegerszegu, poklicnimi potmi po vstopu na trg dela, kariernimi možnostmi, športnimi dejavnostmi in številnimi dejavnostmi za predstavitev inovacijskih možnosti v industriji in visokem šolstvu na področju usposabljanja. Mladinski tabor Lendava ponuja tri tematske dneve (kulturni dan, tradicionalni in športni dan, karierni dan) za medsebojno spoznavanje kulture, industrijskega okolja, ljudskega izročila in športa. Cilj sodelovanja je tudi omogočiti dijakom, da se po končanem srednješolskem izobraževanju izobražujejo v visokošolskem zavodu, ki jim nudi tako vrsto izobrazbe kot tudi ustrezna poklicna znanja ter tako zmanjšati izseljevanje v večja mesta in prestolnico. Vzajemno zaupanje med projektnimi partnerji pomaga pri nadaljnjem skupnem razmišljanju, ugotavljanju prihodnjih težav ciljne skupine, skupnem ukrepanju po skupnem razmišljanju, reševanju težav in postavljanju temeljev za prihodnjo obsežno uporabo. V okviru projekta bodo mladi Slovenci in Madžari spoznavali priložnosti, ki jih ponujajo visokošolske ustanove na obeh straneh meje, kulturne vrednote in dobre prakse ter rešitve za trajnostne probleme. Projekt ponuja priložnost, da se učijo iz dobrih praks drug drugega in jih skupaj uporabijo za doseganje nadaljnjih ciljev kot podlago za prihodnje skupne projekte. Skupni tabori in izkušnje mladih ob meji bodo ustvarili močan občutek kohezije in spodbujali srednješolske in visokošolske izobraževalne sisteme v sodelovanje med obema državama. Bližina obeh regij pomaga ustvarjati priložnosti za učenje v državah drugih regij. Študenti, dijaki in vodje institucij iz obeh držav bodo v okviru srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja spoznavali izobraževalne sisteme, kulture ter kulturne, družbene in trajnostne vrednote druge države. Bližina meje bo dijakom omogočila, da bodo svojo poklicno pot gradili v domačih podjetjih in podjetjih s seznama partnerjev za dvojno usposabljanje v kampusu Zalaegerszeg, hkrati pa bodo lahko ostali blizu doma. Inovativni element projekta je olajšanje prenosa srednješolskih in visokošolskih študijskih programov, ki se ponujajo med obema državama. 

Vir: prijavnica (SIHU00102)

Naziv projekta: Kot nekoč Küzmič – Povežimo nekdanji skupni kulturni prostor tudi danes

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.9.2024 – 31.10.2024

Projektni partnerji: Razvojni zavod Občine Puconci, Szakonyfalu Község Önkormányzata

Današnje geografsko območje, kjer danes živijo Porabski Slovenci, in območje Prekmurja je bilo v času  pred 2. svetovno vojno skupni prostor. Tamkajšnji prebivalci, na ozemlju med Muro in Rabo, so razvili svoj jezik, staro prekmurščino. Poleg enotnega jezika, so imeli podoben način življenja in kulturne navade. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja. Z grobo politično prekinitvijo so se te vezi v preteklosti pretrgale, v današnjem času pa jih ponovno oživljamo in negujemo. Zato smo se v okviru Razvojnega zavoda Puconci in Občine Sakalovci dogovorili za sodelovanje, za katero si bomo prizadevali, da bi postalo trajno tudi v prihodnje. S čezmejnimi kulturnimi dogodki, želimo povezati nekdanji skupni kulturni prostor, katerega rdeča nit je Števan Küzmič, ki je utemeljitelj prekmurskega jezika, saj je avtor prvega dela v prekmurščini. Küzmičeva dela in njegovi prevodi v prekmurščino so bili podlaga za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenstva na tedanjem območju Habsburške monarhije.  Pisatelj, učitelj in duhovnik Števan Küzmič, rojen leta 1723, v Strukovcih Sloveniji, a je služboval, ustvarjal in živel na Madžarskem, kjer je tudi pokopan. Njegova dela so nastala v duhu reformacijskega gibanja, ki je uveljavilo potrebo, da naj vsak narod bere božjo besedo v svojem jeziku. Küzmič je s prevodi tedanjih ključnih del in s svojimi avtorskimi deli pomembno prispeval k  širjenju in utemeljitvi prekmurske književnosti. Prav tako pa je imel tudi pomembno izobraževalno vlogo za tedanje prebivalce, saj je pisal knjige tudi o zgodovini, matematiki, geografiji… Küzmič povezuje Prekmurje in Porabje v zgodovinskem in kulturnem kontekstu, s čimer poudarja skupno kulturno dediščino in identiteto. V letošnjem letu obeležujemo 300-letnico njegovega rojstva. Da bi zavedanje o njegovi pomembnosti, za tedanji in tudi kasnejši čas, kar najbolje približali prekmurskemu in porabskemu prostoru, in spletli vezi za nadaljnje sodelovanje, bomo pripravili čezmejna dogodka, ki bosta posvečena Küzmiču, hkrati pa bomo ustvarili priložnost in okolje, v katerem se bomo širše medsebojno povezovali, zagotovili prijetno druženje in obiskovalcem ponudili bogat kulturno-zabavni program. Dogodka bosta potekala pod naslovom: Kot nekoč Küzmič – Povežimo nekdanji skupni kulturni prostor tudi danes. Z oblikovanjem dogodka, ki bo namenjen druženju in spoznavanju Prekmurcev iz Slovenije in Porabcev iz Madžarske na podlagi zapuščine pisatelja Küzmiča, ki nas je že povezoval nekoč in nas na podlagi stare prekmurščine, ki jo še vedno razumemo na obeh straneh, povezuje še danes. Cilj projekta bo smiselna povezava prebivalcev na obeh straneh meje, z dvema celodnevnima dogodkoma, ki bosta lepo zaokrožila skupno zgodovinsko in kulturno zgodbo o Küzmiču. Celodnevni dogodek bo izvrstna priložnost za srečanje in izmenjavo društev, umetnikov, lokalnih ponudnikov, članov občinskih uprav in svetov, zainteresiranih prebivalcev vseh starostnih skupin. Prav tako pa bo ponudil pomembne informacije o naši kulturni povezanosti  skozi zgodovino in poskrbel za živost in ohranitev starega prekmurskega jezika. Skupni dogodek bo na tak način poklon naši skupni kulturni dediščini, ki ji do sedaj nismo namenili dovolj pozornosti. V okviru dogodkov bomo identificirali zgodovinska dejstva in oblikovali razstavo o delu in življenju Števana Küzmiča, ki bo popolnoma nova in na ogled v obeh državah. Koncept dveh podobnih dogodkov, ki bosta združevala kulturno, izobraževalno, gastronomsko in zabavno komponento, iz obeh držav in v obeh državah, bo v tem okolju edinstven in popolnoma nov, saj tovrstnih dogodkov še nismo imeli. Preko dogodkov bomo krepili kulturno dediščino in ohranjali prekmursko in porabsko narečje, saj bosta govorjeni besedi na dogodkih obe narečji. Gostje bodo tako deležni ekskurzije po poti življenja in dela Küzmiča v obeh državah, si ogledali razstavo njegovih del, prisostvovali kulturnemu programu, okusili lokalno kulinariko in se v sproščenem vzdušju podružili ter spoznali med seboj.  Da bi bila izkušnja čim bolj zanimiva bomo program oblikovali na način, da bo ta privlačen za več ciljnih skupin.

Vir: prijavnica (SIHU00104)

Naziv projekta: Z medkulturnim dialogom krepimo čezmejne vezi med generacijami

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.4.2024 – 31.12.2024

Projektni partnerji: Korenika, zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, Šalovci; MURABA KORLÁTOLT FELELŐSSÉGŰ EURÓPAI TERÜLETI TÁRSULÁS

Pomurje in Porabje se kot obmejni podeželski regiji srečujeta s številnimi skupnimi razvojnimi izzivi, kot je dolgotrajna brezposelnost, nizka stopnja podjetniške dejavnosti, odseljevanje mladih, staranje prebivalstva in socialna izključenost, predvsem starejših. Na podeželju obstajajo določene socialno varstvene storitve, predvsem za starejše, ki pa so zaradi nizke povezanosti in neinformiranosti potencialnih uporabnikov pogosto neizkoriščene. Močno vlogo na podeželju imajo društva in nevladne organizacije, ki skrbijo za medgeneracijsko povezovanje na mikro ravni in organizirajo številne družabne aktivnosti. V Šalovcih in v Monoštru delujejo tudi primeri dobre prakse v socialnem podjetništvu, katerih namen je ravno z usposabljanjem in zaposlovanjem ranljivih skupin graditi podjetniško zgodbo ter ustvarjati pozitivne družbene učinke. Partnerja Korenika in Muraba sta se povezala z namenom uresničevanja skupnega poslanstva, ki temelji predvsem na povezovanju ključnih organizacij ter uporabnikov v smeri zmanjšanja socialne izključenosti ter izboljšanja storitev za ranljive skupine na podeželju. Skozi organizacijo in izvedbo dogodkov bomo ključne institucije na področju socialnega in invalidskega varstva povezali z nevladnim sektorjem in potencialnimi koristniki ter splošno javnostjo. Z izvedbo festivalov bomo spodbudili zaupanje, povečali stopnjo medsebojnega razumevanja in povezanost prebivalcev v čezmejnem območju. Z izvedbo posvetov in kulturnega dogajanja znotraj celodnevnih festivalov Šalovcih in v Monoštru bomo povezali ključne akterje, ki naslavljajo potrebe ranljivih skupin, potrebe podeželja, ustvarili nove povezave pri sodelovanju ter spodbujali medgeneracijsko solidarnost. Projekt je izjemnega pomena z vidika ozaveščanja, informiranja in povezovanja akterjev v smeri iskanja rešitev za omenjene izzive. V okviru festivalov, ki so med ljudmi dobro sprejeti, bomo skozi druženje in posamezne debate vzpostavili medkulturni dialog. Partnerja bosta na ta način s čezmejnim pristopom dosegla rezultate na bistveno višji ravni. Korenika bo poskrbela za koordinacijo projekta, organizacijo dogodka v Šalovcih ter sodelovala pri oblikovanju in izvedbi programa dogodka v Monoštru. Pri samem vsebinskem delu dogodka bo Korenika odigrala ključno vlogo, saj bo pripravila iztočnice in vodila posamezne posvete, debate ter pritegnila ključne institucije na slovenski strani. Partner Muraba bo poskrbel za kulturni del ter za koordinacijo sodelujočih organizacij na Madžarskem. Organizacijska ekipa obeh dogodkov bo skupna. Z organizacijo javnih čezmejnih dogodkov bomo okrepili medsebojne odnose, ustvarili nove povezave pri sodelovanju civilne družbe, spodbujali čezmejno medgeneracijsko solidarnost, zaupanje in medkulturni dialog. Okrepili bomo vlogo društev (mladinskih in društev starejših), socialnih podjetij ter jih povezali med seboj. Povezali jih bomo hkrati tudi z mrežo javnih institucij in nevladnih organizacij. Organizirana bosta 2 javna skupna čezmejna dogodka, kjer se bo predstavilo vsaj 30 ponudnikov. Obiskalo ju bo 400 obiskovalcev. Program dogodkov bo v treh sklopih: strokovni, kulturni in družabni. Strokovni posveti bodo namenjeni javnim institucijam, socialnim podjetjem, lokalnim oblastem ter javnosti. Prvi dogodek bo potekal meseca aprila oz. maja na socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, drug kot nadgradnja prvega pa bo potekal v Monoštru v mesecu avgustu. Dogodek v Šalovcih bo temeljil na medsebojnem spoznavanju ključnih institucij na področju socialnega vključevanja in medgeneracijskega sodelovanja. Izvajalci storitev na podeželju bodo sodelovali kot govorci in bodo skozi posvet skupaj z obiskovalci orisali ključne izzive na čezmejnem območju. Oblikovana bo mreža ključnih institucij na področju socialnega in invalidskega varstva, ki bodo s prenosom informacij in dobrih praks svoje sodelovanje še nadgradile. Medkulturni dialog ter prisostvovanje tako mlajše kakor tudi starejše generacije bo ključen za celostno obravnavo izzivov na podeželju. Dogodek v Monoštru bo v ospredje postavil koristnike storitev, in sicer mlade, starejše ter invalide. Okrogla miza bo namenjena njim in bo vključevala njihovo aktivno vlogo. Institucijam bodo predstavili svoj vidik, potrebe ter orisali možnosti medgeneracijskega sodelovanja. Partnerja Korenika in Muraba bosta tudi po zaključku projekta poslanstvo še nadgrajevala in dolgoročno sodelovala za krepitev čezmejnih vezi med generacijami.  Kulturni in družabni del dogodkov bo potekal vzporedno s strokovnim delom. V Sloveniji se bo dogodek osredotočil na odnos do naravne in kulturne dediščine, vključil kmetijstvo, medtem ko se bo dogodek v Monoštru osredotočil predvsem na kulturno dediščino (ohranjanje zgodovine in tradicije).

Vir: prijavnica (SIHU00105)

Naziv projekta: Popularizacija tradicije in kulinarike povezane s pridelavo ter predelavo buč in bučnih semen na Goričkem in Porabju

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.4.2025 – 31.10.2025

Projektni partnerji: Društvo za prepih znanja in informacij Vöter; Csörötnek Község Önkormányzata

Skupni izziv, ki ga z našim projektom če že ne rešujemo pa vsaj naslavljamo in tematiziramo, je preseganje neke vrste izoliranosti oziroma neprostovoljne samozadostnosti manjših društev, katera s svojim delovanjem zaradi predvsem jezikovnih in finančnih ovir ne segajo izven okvirjev svoje nacionalne skupnosti – čeprav živijo relativno blizu meje in torej blizu drugim podobnim društvom, ki imajo podobne programske cilje. Resda obstajajo določena sodelovanja med društvi in civilno družbo z obeh strani meje, ki so se v preteklosti že vzpostavila in učvrstila, vendar gre v teh primerih pogosto za manjšinske organizacije (recimo organizacije madžarske narodne skupnosti v Sloveniji), kjer je sodelovanje s sorodnimi organizacijami na madžarski strani zaradi poznavanja obeh jezikov veliko lažje. Kako pa vzpostaviti sodelovanje med dvema organizacijama, od katerih je vsako dejavno na področju tradicije in oživljanja podeželja v svoji regiji in katerih člani ne razumejo jezika naroda, katerega pripadniki so člani druge organizacije? Takšen izziv je vse prej kot lahek in zgolj z lastnimi kadrovskimi in finančnimi zmožnostmi ga ne en ne drugi partner ne more preseči. Projektno okolje pa omogoča, da se zagotovijo dovoljšnja finančna sredstva in dodatni človeški potenciali, da se tudi te razlike lahko premostijo. Šele z zagotovitvijo teh predpogojev postane srečevanje, spoznavanje med člani in spoznavanje poslanstva in delovanja med obema partnerjema možno.

Splošni cilj projekta je izkoristiti ponujeno programsko okolje, ki preko razpisa omogoča čezmejno povezavo s sorodno organizacijo ter preko izvedbe dveh večjih dogodkov širši javnosti (zlasti pa še udeležencem dogodkov) predstaviti na izbrani temi delo in poslanstvo društva ter popularizirati vrednote, ki jih oba partnerja zastopata na področju ohranjanja tradicije, narodne identitete ter zagotavljanja zdravega socialnega in naravnega okolja za sedanje in prihodnje rodove. Izbrana nosilna tema je, če smo docela odkrita, v tem pogledu torej le nekakšen »povod«, da bi se lahko ostalim ciljnim skupinam lahko kar najprivlačneje in čim bolj nazorno predstavilo krovno poslanstvo in vrednote obeh partnerjev. Tradicija in kulinarika buč je le ena izmed mnogih možnih platform, na katerih bi oba partnerja mogla in znala postaviti svojo strategijo izvedbe aktivnosti, ki naj privabijo čim širšo publiko. Ima pa ta platforma, ta tema, veliko prednosti, zaradi katerih je bila tudi nazadnje izbrana kot rdeča nit projekta: povezuje tradicijo, zdravo prehrano in varovanje okolja, hkrati pa ponuja široko paleto izvedbenih možnosti, ki lahko izpostavijo zdaj to zdaj ono plat (kmečke navade in šege, različne jedi, kot so juhe, sladice, začimbe, bučno olje …). Gojenje in predelava buč z vidika modernih trendov v kmetijstvu ni v ničemer konfliktna, v skupnem čezmejnem prostoru pa že obstajajo dogodki, povezani z bučami (zlasti z bučnim oljem), ki dokazujejo, da imajo lokalni prebivalci do tega že določen pozitiven odnos.

Glavni kazalnik učinka je število sodelujočih organizacij, kar v našem primeru pomeni eno društvo na slovenski strani in občino na madžarski strani. Čeprav ne gre za ne vem kako veliki organizaciji, pa sta obe pomembni vsaka v svojem okolju, saj gojita podobne vrednote: prispevati svoj delež pri zagotavljanju človeka vrednega oziroma boljšega socialnega in naravnega okolja. Pomembno je tudi, da sta oba partnerja dokazano vešča in uspešna kar se tiče projektnega dela, zato se s tem projektom samo nadaljuje njuna že v preteklosti začrtana usmeritev, tokrat le z novim partnerjem.

Načrtovani pristop je pač glede na dejstvo, da gre za mali projekt s samo dvema partnerjema, dokaj nezahteven, saj je potrebno med predstavniki obeh partnerskih organizacij uskladiti le termine, lokaciji, program, logistiko ter kadrovska vprašanja, da bi se potem lahko izvedla dva javna dogodka na dveh različnih lokacijah in dveh različnih terminih. V fazi priprave projekta je bilo to dejansko tudi že dorečeno, zato je po odobritvi projekta potrebno le še pristopiti k izvedbi obeh aktivnosti, saj realno ni pričakovati, da bi bila naknadno potrebna še kakšna večja usklajevanja ali spreminjanje začrtane izvedbe aktivnosti. 

Vir: prijavnica (SIHU00161)

Naziv projekta: Sledi zelišč: Povezovanje čezmejnih skupnosti skozi naravno dediščino

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.5.2025 – 31.10.2025

Projektni partnerji: Turistično društvo Gornji Lakoš / Turisztikai egyesület Felsőlakos; Zalai Hagyományőrzők Egyesület

S projektom naslavljamo skupne izzive programskega območja, osredotočene na krepitev kulturnih in družbenih vezi ter spodbujanje vključevanja prebivalcev v razvoj čezmejne skupnosti. Zaupanje in razumevanje med ljudmi bomo gradili preko odkrivanja skupne naravne in kulturne dediščine.

Organizirali bomo dva celodnevna čezmejna dogodka – enega v Gornjem Lakošu, meseca septembra in drugega v Kehidakustányu, meseca junija – kjer bodo zelišča v ospredju kot povezovalni element. Ta imajo v obeh narodih pomembno kulturno, zgodovinsko in gospodarsko vlogo. So del lokalnih kulinaričnih in zdravilnih tradicij ter so povezana s trajnostnimi načini pridelave, kar prispeva tudi k zaščiti ekosistema. Na dogodkih bomo pripravili pester nabor aktivnosti, ki bodo prebivalcem z obeh strani meje omogočale spoznavanje in druženje. Izvedli bomo pohode, kjer bomo skupaj prepoznavali in spoznavali zelišča. Delavnice bodo vključevale pripravo jedi, napitkov in kozmetike iz zelišč ter izdelavo naravnih mil, ki jih bomo izdelali v sodelovanju (SLO-HU).

Predavanja bodo osvetlila vlogo zelišč v tradicionalni kulturi in sodobni medicini obeh držav ter njihovo vlogo pri detoksikaciji telesa. Na voljo bodo degustacije lokalnih jedi in pijač iz zdravilnih rastlin, predstavitve destilacije zelišč, ter čezmejna zeliščna tržnica. Poseben poudarek bo na kuharskem tekmovanju mešanih (SLO-HU) ekip ter skupinskem sajenju zelišč. Na okrogli mizi se bomo pogovarjali o možnostih čezmejnega sodelovanja pri pridelavi in trženju zelišč. Za najmlajše pa bomo organizirali jezikovne igre (izdelava SLO-HU slovarja zelišč), izdelavo čajnih vrečk in zeliščnih venčkov ter lov za zakladom. Dogodek v Sloveniji bomo zaključili s koncertom.

Aktivnosti so zasnovane tako, da aktivno vključujejo udeležence. Sodelujoči bodo pridobili vpogled v naravno in kulturno dediščino čezmejnega območja ter spoznali podobnosti in razlike med kulturnimi elementi obeh narodov. To bo okrepilo njihovo spoštovanje do različnosti ter zavedanje o pomembnosti čezmejnega sodelovanja, ki je ključno za ohranjanje identitete in razvoj čezmejne skupnosti.

Na vsakem dogodku pričakujemo najmanj 200 udeležencev z obeh strani meje. Skupaj bomo pripravili 2 dogodka (1 Gornji Lakoš, 1 Kehidakustány) ter 18 ur programa. Povezali bomo vsaj 16 lokalnih ponudnikov in organizacij ter zagotovili sodelovanje najmanj 6 strokovnjakov s področja zelišč in zdravilnih rastlin.

Partnerja projekta si prizadevata, da bi ti dogodki postali tradicionalna priložnost za povezovanje prebivalcev v čezmejnem območju tudi v prihodnje.

Vir: prijavnica (SIHU00164)

Naziv projekta: Povezovanje ranljivih ciljnih skupin za krepitev socialnih vezi in duševnega zdravja na čezmejnem območju Slovenije in Madžarske

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 13.000,00

Trajanje projekta: 1.9.2025 – 28.2.2026

Projektni partnerji: Stella, zasebni zavod za krepitev duševnega zdravja in izobraževanje; Vasvári Nagytérségi Népfőiskoláért Alapítvány

Projekt povezuje projektna partnerja Zavod Stella in VNNA ter rešuje demografske izzive, izzive socialne izolacije ranljivih skupin, pomanjkanja medgeneracijskega sodelovanja in omejenih priložnosti za krepitev duševnega zdravja, ki so izzivi programskega območja Slovenije in Madžarske. Tako županija Vas na Madžarskem kot regija Pomurje v Sloveniji se soočata s problematiko staranja prebivalstva in aktivnega odseljevanja mladih, predvsem iz ruralnih območij. Prebivalci so s tem vse bolj izolirani, slabša se kakovost življenja, prihaja do pomanjkanja stikov med posamezniki, s tem pa je povezano tudi nastajanje najrazličnejših bolezni. Ranljive ciljne skupine so tiste, ki jih navedeno najbolj omejuje, zato reševanje izzivov zahtevajo usklajena prizadevanja na obeh straneh meje.

Glavni cilj projekta je s pomočjo povezovanja projektnih partnerjev in medgeneracijskega sodelovanja, osredotočeno na ustvarjalne in psihološko krepitvene aktivnosti, izboljšati duševno zdravje ter socialno povezanost ranljivih ciljnih skupin na čezmejnem območju Slovenije in Madžarske. To bo doseženo z organizacijo 4 delavnic oziroma dejavnosti na različnih področjih – umetnost in kreativnost, glasba in ples, igra ter kulinarika. Od delavnic bodo imele koristi predvsem ranljive ciljne skupine, med katere prištevamo starejše, socialno izolirane osebe, osebe z nižjo izobrazbo, osebe z različnimi omejitvam in mlade. Med glavne učinke projekta spada tudi sodelovanje 2 organizacij pri projektu – projektih partnerjev, ki bodo pri projektu sodelovali z namenom dolgoročnega povezovanja na področju krepitve socialnih veščin in duševnega zdravja ranljivih ciljnih skupin.

Čezmejno sodelovanje na tem področju omogoča povezovanje in združitev različnih praks in izkušenj, hkrati pa omogoča doseganje širše publike, da bi zgradili močnejše odnose med posamezniki iz različnih držav in generacij ter okrepili podporno okolje za le-te.

Pri projektu gre za krepitev duševnega zdravja ranljivih ciljnih skupin preko inovativnih in ustvarjalnih metod, kot je skupno glasbeno ustvarjanje, ustvarjanje družabnih iger in podobno. Te metode spodbujajo sodelovanje, empatijo in povezanost. Inovativni pristop izstopa po svoji svežini in omogoča globje povezovanje, ne glede na jezikovne ali kulturne ovire.

Vir: prijavnica (SIHU00165)

Naziv projekta: Ohranjanje kulinarične dediščine na čezmejnem območju slovenije in madžarske

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 19.562,50

Trajanje projekta: 1.5.2025 – 31.10.2025

Projektni partnerji:Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja, z.o.o.; Szlovén Vidék Közhasznú Nonprofit Kft

Projekt REGIOTASTE se s čezmejnim sodelovanjem projektnih partnerjev zadruge Pomelaj in Razvojne agencije Slovenska krajina v prvi vrsti sooča z izzivi izginjanja prehranske kulturne dediščine (gastronomije), ki je odraz kulturne dediščine in danosti okolja, v katerem živimo. Programsko območje tradicionalno družijo lokalne kulinarične posebnosti in s kulinariko povezana znanja in tradicije, obredi pri pripravi jedi, povezani s prazniki in običaji, ki so jih prebivalci na obeh straneh meje stoletja spoštovali in prenašali iz roda v rod. Skupno čezmejno območje se srečuje z izzivi staranja prebivalstva in izseljevanja ljudi iz ruralnih območij, predvsem mladih, ki se s selitvijo odmaknejo od tradicionalnih vrednot in znanj, nadalje se srečuje z izzivi slabših priložnosti za podjetništvo na tem območju, jezikovnih barier in ohranjanja jezika, tudi jezika manjšine, srečuje se z izzivi zmanjšane privlačnosti območja in sledenja trendom ter vključevanja socialno ogroženih skupin v delovne aktivnosti.

Cilj projekta je postaviti temelje za dolgoročno sodelovanje institucij in krepitev zaupanja na čezmejnem območju Slovenije in Madžarske skozi 7 delavnic na področju ohranjanja prehranske kulture in kulinarične dediščine z uvedbo inovativnih pristopov k ohranjanju kulturne dediščine. Razumevanje kulinarike in njeno varovanje kot nesnovne kulturne dediščine vsebuje ohranjanje tradicionalnih jedi, značilnih za to območje in istočasno tudi ohranjanje dediščine tradicionalnih obredov. To so obredi ob sami pripravi teh jedi, šege, njihova simbolična vloga, tradicija deljenja in uživanja hrane, njihova družbena vloga v kulturi prehranjevanja. Govorimo predvsem o ohranitvi tistih obmejnih jedi, ki so že zelo redke in morda sploh neznane, ki niso narejene le po receptih naših prababic, ampak veliko starejših generacij in so že podvržene pozabi. Te kmečke, avtohtone jedi so lahko vsakdanje jedi, lahko pa tudi praznične (blagoslov, žetev, poroka). Domača kulinarika je človeka nekoč spremljala od rojstva do smrti, zaradi tega ima poudarjeno kulturno vrednost. Lokalna kuhinja tega območja je povezana s sezonskostjo. Dodatno pa so jedi povezane tudi z jezikom geografskega področja, predvsem z dialektičnimi posebnostmi lokalnih skupnosti. Jezik kulinarike bo s tradicionalni jedmi sicer odšel v pozabo.

Vrednost kulinarične dediščine je neprecenljiva glede na negotove globalne trende, višanje cen hrane, negativne vplive na okolje. Lokalne hišne, nekoč kmečke jedi je potrebno ohraniti za mlade in jih dvigniti na višji nivo.

Zbiranje starih lokalnih gastronomskih posebnosti bo potekalo na način raziskovalne naloge. Delavnice bodo temeljile na pristopu mentorstva, prva delavnica pa bo čezmejno povezala kulinarične deležnike in nosilce kot so domače gospodinje, gostince, zaposlene v turizmu, podjetnike iz programskega območja, z namenom oblikovanja strategije raziskovalne naloge za aktivnosti z mladimi, tudi po zaključku projekta. Glavna kazalnika učinka sta: 2 organizaciji, ki skupaj s 3 osnovnimi šolami čezmejno sodelujejo in delujejo na področju kulinarike, kulture in kulturne dediščine in 7 skupno organiziranih čezmejnih dogodkov na temo ohranjanja kulinarične dediščine za mlade. Od sodelovanja med organizacijami in organizacije delavnic ter dogodkov bodo pridobili in imeli korist tako projektni partnerji kot tudi vsi ostali deležniki in nosilci kulinaričnih znanj, pa tudi širša javnost, ki jo bomo dosegali s pomočjo različnih komunikacijskih orodij. Glavna ciljna skupina so mladi, v katerih vidimo potencial za ohranitev in razvoj. Korist se bo kazala v povečani ozaveščenosti ciljnih skupin o kompleksnosti problema, ki ga projekt rešuje. Čezmejna regija bo tudi privlačnejša na podlagi rezultatov projekta. Sodelujoče institucije, ki se bodo povezale skozi ohranjanje kulinarične dediščine čezmejno, se soočajo z istimi izzivi nekoč skupnega območja. Kulinarika in kulinarične prakse na tem območju izhajajo iz iste tradicije. Na eni strani meje se še ohranjajo določene jedi, medtem ko so na drugi že potonile v pozabo, in obratno. Prav zaradi tega je potreba po čezmejnem sodelovanju še višja in kaže dobre potenciale za razvoj območja ob podpori organizacij, ki imajo znanje in izkušnje, da se dediščina ohrani in se znanje prenese na mlade. Z ohranitvijo avtohtonih jedi iz bogastva tradicionalne obmejne kulinarike pa je potencial v dvigu gastronomije na višji nivo na način tako, da bodo mladi z mentorji recepture posodobili. Projekt bo uporabljal različne pristope pri dokumentiranju, v raziskovalnem delu naloge bodo uporabljali sodobno tehnologijo, na kulinaričnih delavnicah se bo znanje nanje preneslo praktično, z inovativnim pristopom pa bodo trendovsko posodobili jedi. Kazalniki učinka bodo vsebovali elemente ozaveščanja o uporabi lokalnih in sezonskih surovin, medgeneracijskega druženja, ohranjanja narečnih izrazov in jezika, vključevanja socialno ogroženih oseb, drugačnega načina organizacije aktivnosti, vključevanja influencerjev.

Vir: prijavnica (SIHU00173)

Naziv projekta: Sosedovanje od Őrséga do Mure

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 20.312,50

Trajanje projekta: 1.4.2025 – 30.9.2025

Projektni partnerji: Viszáki Veterán Klub; Turistično in okoljevarstveno društvo Petišovci

Značilnost staranja celotne Evrope je vidno prisotna na slovensko-madžarski meji, predvsem v manjših naseljih, kot sta naselji, opredeljeni kot programska območja, slovenska Petišovci in madžarski Viszák. V teh naseljih manjka skoraj cela starostna skupina – od 35 do 55 let – v skupnostnem življenju manj poseljenih naselij. Oskrba civilne družbe in skupnosti je problem, ki še posebej občutljivo prizadene civilne organizacije, ki razvijajo skupnosti in ohranjajo tradicijo – manj civilne straže, vase dvomljive gasilce. Starostna skupina, ki bi skrbela za ohranjanje tradicije, nadaljevanje običajev in nadaljnje ohranjanje znanja, trenutno živi tam, a je nevidna. Ne sodelujejo v življenju skupnosti, niso aktivni v procesih lokalnega odločanja. Mladi (starostna skupina 15-25 let) sploh niso vključeni v družbeno življenje naselij, aktivni ljudje srednjih let (starostna skupina 35-55 let) kažejo nekaj aktivnosti, vendar ne v zadostni meri. Odsotnost teh starostnih skupin povzroča tudi kulturne probleme v življenju skupnosti manjšega naselja, saj je prenos in ohranjanje lokalnega izročila in lokalnega bogastva (ljudske pesmi, plesi, običaji) ovira.

Naš projekt želi najti rešitev za ta izziv, vsaj skuša narediti začetne korake.

Ključ do uspeha je, da se občine znajo prilagoditi demografskim spremembam in izkoristiti vire, ki jih imajo. Občine, nevladne organizacije in prebivalci morajo sodelovati pri iskanju najučinkovitejših rešitev.

Cilj našega projekta je integracija mladih v življenje skupnosti v madžarskem naselju Viszák in slovenski Petišovci, povečanje članstva v civilnih organizacijah z organizacijo kulturnih in umetniških vrednotnih srečanj in pobud za ozaveščanje ter priložnosti za izmenjavo znanja. , s čimer postane čezmejno sodelovanje med naseljema tesnejše tako v smislu civilne družbe kot prebivalstva ter predstavlja platformo za sodelovanje med generacijami.

V partnerstvu se zavedajo, da je vključevanje ciljnih skupin, predvsem mladih, dolgotrajen proces, vendar je ključ do uspeha iskren interes, skupno razmišljanje in kontinuirana komunikacija, kar ta projekt skuša upoštevati. Skupnostni dogodki imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalne identitete. Projekt se osredotoča na skupne izkušnje, njihovo življenje, negovanje tradicije in skupno predstavljanje lokalnih vrednot.

Dogodki igrajo pomembno vlogo pri prenašanju izročila, zato smo v našem projektu poskušali načrtovati dejavnosti, ki v prvi vrsti vključujejo ustrezno starostno skupino (mladi, srednjih let) kot sprejemnike, nato pa starejše kot oddajnike. Znanje starejših je treba zapisati in dokumentirati, da bo dostopno prihodnjim generacijam. Tradicionalne prireditve skušamo tematsko, komunikacijsko in sporočilno prilagoditi ciljnim skupinam, ki jih želimo nagovoriti, da postanejo bolj zanimive in interaktivne, da se jih starostne skupine, ki jih bomo vključili, z veseljem udeležijo.

Kot rešitev poskuša projekt odpraviti nastajajočo težavo z zavestnim nadgrajevanjem naslednjih dejavnosti, da bi izboljšali čezmejno civilno sodelovanje, razvili naselbinske skupnosti, pritegnili mlade v skupnost in povečali število članov društev:

• Razvoj civilnega, naselbinskega in institucionalnega sodelovanja, sodelovanje partnerjev (sestanek voditeljev naselij, civilnih predstavnikov in institucionalnih vodij
• Študijska potovanja
• Amaterski fotografski natečaj in razstava
• Srečanje in kulturni festival Őrség – Prekmurje

Te čezmejne pobude pripomorejo k učinkovitejšemu reševanju skupnih problemov, saj civilne organizacije, ki sestavljajo partnerstvo, izhajajo iz različnih gospodarskih in okoljskih kultur, zato njihove izkušnje in sredstva vsekakor bogatijo sprejemno stran.

Naš projekt želi vključiti 15-25-letnike in 35-55-letnike v skupnostno življenje v teh dveh naseljih z uporabo naslednjih inovativnih metod:

Zagotavljanje možnosti za sodelovanje:

• Vključevanje mladih v odločanje, podpora uresničevanju njihovih idej
• Pestri programi: Prioritetni programi prilagojeni interesom in starostnim značilnostim ciljne skupine (glasbeni programi, Mladinski vrt – sajenje dreves)
• Prostovoljno delo: vključevanje mladih v skupnostne projekte

Komunikacija:

• Vključevanje mladih v načrtovanje komunikacijskih orodij

Krepitev tradicije in identitete:

• Gojenje ljudskega izročila: plesna dvorana, gastronomsko tekmovanje
• Seznanjanje lokalnih vrednot in njihovo seznanjanje: amaterski fotografski natečaj, organizacija razstav
• Skupnostne prireditve: organizacija dogodkov, prilagojenih lokalnim praznikom, srečanja, sejmi lokalnih proizvodov

Vir: prijavnica (SIHU00159)

V Mariboru je 23. aprila 2024 potekala prva delavnica za poročanje za projektne partnerje standardnih in projektov manjših vrednosti, odobrenih v okviru prvih rokov obeh javnih razpisov Interreg Programa Slovenija-Madžarska.

V Lentiju na Madžarskem je 24. septembra 2025 potekala delavnica o poročanju za partnerje odobrenih projektov v okviru Interreg programa Slovenija–Madžarska 2021–2027.