Programsko območje Slovenije in Madžarske meri 10.658 km2; od tega dve tretjini pripadata madžarskemu in ena tretjina slovenskemu mejnemu območju, ki ju ločuje 102 km dolga meja. Programsko območje zajema severovzhodni del Slovenije in skrajni jugozahodni del Madžarske. Geografske značilnosti območja vključujejo ravninska in hribovita območja.
Ob povzetku ključnih dejstev in trendov, ki označujejo programsko območje, je treba upoštevati naslednje:
Programsko območje označuje neenakomerna porazdelitev prebivalstva, ki je skoncentrirana v več pomembnejših urbanih naseljih, medtem ko je večji del regije kmetijski. Prebivalstvo se stara, zato v regiji prihaja do naravne izgube prebivalstva in odseljevanja. Zaradi omejenega gospodarskega učinka, predvsem zaradi slabega gospodarskega potenciala podeželja, je brezposelnost – in posledično preseljevanje – sorazmerno visoka. Večja je tudi stopnja tveganja revščine. Vse zgoraj omenjene težave zahtevajo ustvarjanje alternativnih priložnosti zaposlovanja v oddaljenih območjih ter dostopnost kakovostnih in inovativnih socialnih storitev za blaženje resnih socialnih posledic ter izboljšanje zadrževanja človeških virov v regiji.
Celotna regija ima dobro prometno povezavo z avtocesto Budimpešta–Ljubljana, vendar gostota in kakovost notranjega cestnega omrežja, ki bi povezalo notranje dele regije s tem glavnim prometnim koridorjem, ni ustrezna. Sistem javnega prometa je slabo razvit na splošno in v čezmejnem smislu in ne pripomore k čezmejni mobilnosti. Omejena dostopnost znotraj regije preprečuje možnost popolne izrabe gospodarskega potenciala programskega območja.
Regija je bogata z obnovljivimi viri energije, ki pa so dejansko neizrabljeni, delno tudi zaradi premajhne podpore nacionalnih politik. Glede na novo energetsko politiko v povezavi z okoljem bi bilo vredno razmisliti o povečani uporabi teh virov in še naprej raziskovati neizkoriščene priložnosti, ki jih ponuja regija.
V programskem območju je bogata in dragocena naravna in kulturna krajina, ki ima poseben status zaščite (narodni parki, zavarovana območja, območja Nature 2000). Zaradi lege ob sotočju dveh kultur naravne vrednote dopolnjujejo elementi kulturne dediščine – snovne in nesnovne (večetnični običaji, gastronomija) –, ki je rezultat dolgoletnega medsebojnega vpliva. Bogata naravna in kulturna dediščina bi bila lahko ena izmed glavnih gonil prihodnjega razvoja regije.
Analiza razmer odkriva, da turizem temelji predvsem na pomembnih naravnih vrednotah, kot so: Blatno jezero, gore (smučarska središča) in termalna voda (zdravilišča), kar je vodilo do visoke prostorske koncentracije dobro opremljenih turističnih središč, ki privabljajo številne obiskovalce. Kljub razvitejšim turističnim območjem ima regija odlične možnosti za počasni turizem z razvijanjem novih in izvirnih načinov predstavljanja lokalne dediščine na podlagi kmečkega turizma na območjih, ki so turistično manj razvita. Ta potencial je trenutno premalo razvit zaradi nezadostne prepoznavnosti in promocije, pomanjkanja ustrezne infrastrukture ter slabe ponudbe lokalnih turističnih produktov in storitev, ki niso dosegli kritične mase. Obstoječa turistična ponudba v regiji ne izkorišča čezmejnega potenciala v povezavi s povezljivostjo posameznih krajev med seboj in z magneti ali s središči in ne združuje virov na obeh straneh meje v kompleksnejše in privlačne turistične produkte.